Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 315cT1wcmVkc3RhdiolMjBQUkVEJTIwcHJpa3JpdColMjBQUkVEJTIwZG9nb3ZvciomZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM Sklep II Kp 35458/2012Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek11.07.2019izsiljevanje - grožnja - resna grožnja - poskus - neprimeren poskus - prepoved opravljanja poklica - obrazloženost odločbe - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - tajno delovanje - tajni delavec - nadzor elektronskih kominukacij - izzivanje kriminalne dejavnosti - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nezakoniti dokaziResnost grožnje je dejansko vprašanje, sodišče pa je dolžno o njem v sodbi navesti jasne razloge. Zlasti razloge o tem, zakaj in na osnovi česa ugotavlja, da je podana objektivna resnost grožnje, torej taka, da bi "slehernika", kot to v pritožbi navajajo zagovorniki, pripravila k delovanju v škodo lastnega ali tujega premoženja. Ni dovolj, da se oškodovanec počuti ogroženega z izsiljevanjem in v posledici povsem subjektivne presoje kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, temveč mora biti grožnja po vsebini taka, da bi vsakogar prisilila v škodno premoženjsko ravnanje.Državni tožilec in preiskovalni sodnik pa sta opravila presojo utemeljenosti predlogov za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov, kar je razvidno iz obrazložitve odredb, v katerih sta navedla, da bo zaradi previdnosti osumljenih dokazovanje izredno težavno oziroma bo povezano z nesorazmernimi težavami tudi zaradi visoke...
VSL sodba IV Cp 3196/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.12.2014postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otrokaPretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
Sodba I Ips 43795/2010-284Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.06.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obvezna obramba z zagovornikom - navzočnost na seji pritožbenega senata - izločitev - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev – sestavine pisno izdelane sodbe – dopolnitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – vštevanje pripora - dvom o resničnosti odločilnih dejstev – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaNavzočnosti zagovornika obdolženca, zoper katerega je odrejen pripor, na seji pritožbenega sodišča, ni mogoče enačiti z obveznim zastopanjem obdolženca po zagovorniku na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje.Če kaznivo dejanje, sestavljeno iz več različnih ravnanj obsojenca, traja dlje časa, v obdobje kaznivega dejanja ni mogoče zajeti obdobja oziroma posameznih ravnanj, ki so že absolutno zastarala.
VSRS Sodba in Sklep I Ips 52457/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.11.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitevV primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim...
Sodba in sklep II Ips 427/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.08.2004dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - prodaja nepremičnine - povrnitev premoženjske škode - prepoved legis commissoriae - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - obročno odplačilo kupnine - prenos lastninske pravice - izigravanje legis commissoriae s pravno operacijo "prodam in (za višjo ceno kupim nazaj)"- fiduciarni posli - prekoračitev pooblastil pri podpisu pogodbeZa kombinacijo prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je značilno, da omogoča tak ekonomski rezultat, ki je enak legis commissoriae. Pravna operacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je zato lahko veljavna le, če ne izigrava (namena) prepovedi iz 69. člena ZTLR in 973. člena ZOR. To pa je le takrat, ko vsebuje določbe, ki varujejo cilje prepovedi legis commissoriae: obvarovati dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
VSL sodba II Cp 2040/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.11.2014pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – zemljiškoknjižno dovolilo – načelo zaupanja v zemljiško knjigoNa lastninsko pravico „v pričakovanju“ se lahko sklicuje samo kupec, ki že razpolaga z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, torej s takšno listino, ki je sposobna za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zgolj v tem primeru je kupec stvarnopravno varovan že pred vknjižbo, vendar le v razmerju do prodajalca, medtem ko proti tretjim dobrovernim osebam začne njegova pravica zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo učinkovati šele z vknjižbo.
VSL Sodba II Cp 397/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.07.2018posojilna pogodba - ničnost - izpodbojnost - neobstoječa pogodba - grožnja - strah - sklenitvena faza pogodbe - dokazno breme - navidezna (simulirana) pogodba - navidezen posel - prikrita pogodba - bančni posliGrožnje po sklenitvi pogodbe (to je po 11. 5. 2010) na voljo skleniti pogodbo ne morejo imeti vpliva, lahko gre le za indic, da so grožnje tudi pred podpisom pogodbe obstajale. To pa za zaključek o obstoju groženj ob odsotnosti drugih prepričljivih dokazov ne zadošča. Čeprav je dokazni postopek pokazal, da posojilna pogodba z dne 11. 5. 2010 ni neobstoječa v smislu 15. člena OZ, pa se je hkrati izkazalo, da ne gre za pogodbo, ki bi po vsebini in namenu strank predstavljala posojilno pogodbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za navidezen posel, ki nima učinka med pravdnima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), ki pa prikriva drug posel, glede katerega ni ugotovilo nobenih ovir za njegovo veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Namen podpisa pogodbe je bil v tem, da drugi toženec dobi podlago za vračilo vloženega zneska.
VSL sodba II Cp 4079/2007Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.05.2008predkupna pravica - solastniki - naknadno razdrtje sporne pogodbeČe dolžnik iz naslova predkupne pravice in tretji (kupec) kasneje sporno pogodbo sama razveljavita in vzpostavita prejšnje zemljiškoknjižno stanje, predkupni upravičenec več ne more uveljavljati zahtevkov iz 512. člena OZ. Njegova predkupna pravica je znova postala speča. 
VSM Sodba in sklep II Kp 28953/2016Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek23.01.2019kaznivo dejanje jemanja podkupnine - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - prosta presoja dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena - odločanje v senatu ali sodniku posameznikuSostorilec kaznivega dejanja ni le tisti, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako, da zavestno sodeluje pri storitvi, temveč tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi (drugi odstavek 20. člena KZ-1). Glede na v pritožbi izpostavljene ugotovitve dokaznega postopka in zagovor obdolženega B., državni tožilec po presoji višjega sodišča utemeljeno opozarja na ravnanja obdolženega R. med postopkom opravljanja nadzora, ki kažejo na njegove aktivnosti in s tem morda bistven prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Pojmovanje in razlaga sostorilstva ter v zvezi s tem zaključki sodišča prve stopnje, so zato (pravno) zmotni.
VSL sodba I Cp 4102/2008Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.04.2009lastninska pravica na letalu - pisnost prodajne pogodbe - teorija realizacije - varstvo javnega interesaPrava volja strank je bila prenesti lastništvo letala Tobaga na toženo stranko, saj je bilo to pred tem kupljeno in uvoženo za potrebe tožnikov, ki so se odločili, da bodo letalo prodali. Kupnino pa bi ALC tožnikom izplačal tako, da bi pod določenimi pogoji plačeval obroke posojila, kar ustreza definiciji prodaje na obroke, in ne pomeni hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe. Za prenos lastninske pravice na letalu se po določbah ZOTMR zahteva pisnost, če te ni, je takšen posel brez pravnega učinka. Namen, zaradi katerega se zahteva pisnost takšnih pravnih poslov, ne dopušča realizacije tovrstnih ustnih dogovorov, saj je pisnost predpisana zaradi varstva javnega interesa. 
Sodba I Ips 111/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.12.2009načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč pri prepovedanih prehodih čez državno mejo - pomoč storilcem kaznivih dejanj – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve - zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - beneficium cohaesionisIz opisa kaznivega dejanja pomoči storilcem kaznivih dejanj je moralo izhajati, da je storilec na kakršenkoli način podpiral oborožene tolpe ali podobne organizacije ali dajal zatočišče njenim aktivnim članom (11. člen ZKND) oziroma, da je storilec na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi (14. točka 3. člena ZKLD).
VSL sodba I Cp 1174/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.06.2016pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sospornikiPrva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ.
VSRS Sodba II Ips 54/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2018vsebina listine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dokazna ocena - prosta presoja dokazovNasprotje med vsebino dokaza in razlogi sodbe - protispisnost je lahko le napačen prepis vsebine listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razloge (povzetek listine), pri katerem se sodišče vrednostno še ni opredelilo. Če zatrjevano nasprotje ni nastalo pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pač pa je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene, ki ne sme biti predmet ponovne presoje pred revizijskim sodiščem. Revident lahko uspe le, če izkaže, da ima dokazna ocena takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
VSRS Sodba VIII Ips 237/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.04.2018dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - predlog za združitev postopkov - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitviPrvi odstavek 300. člena ZPP določa, da se lahko v primeru, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik različnih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Zakon torej sodišče zgolj pooblašča, da več pravd lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Če se sodišče odloči, da pravd ne bo združilo, s tem ne stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
VSL Sodba in sklep I Cpg 1018/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.08.2018glavna obravnava v pritožbenem postopku - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - umik tožbe v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - umik tožbeSenat višjega sodišča je pri obravnavanju pritožbe ugotovil, da je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 9. 12. 2015 ponovno vročalo toženi stranki in jo pozvalo, da se o njej izjasni, kar je le-ta tudi storila. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017 je svoje naziranje podala še tožeča stranka. Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče moralo odločati o celotnem zahtevku.
VSL sodba I Cpg 664/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.10.2015povrnitev pravdnih stroškov – uspeh stranke – separatni stroški – krivdno ravnanje stranke – pobot – factoring – kompenzacija – prenehanje terjatve – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov na poznejših narokih za glavno obravnavo – pogoj nekrivde – prekluzijaTožeča stranka si je že pred vložitvijo tožbe prizadevala razčistiti dejansko stanje glede medsebojnih obveznosti pravdnih strank na podlagi pogodbe o faktoringu, nanašajoče se na odkup in odstop terjatev do njenega kupca X. Tako se izkaže, da je bila vložitev tožbe zaradi neustrezne odzivnosti tožene stranke pred pravdnim postopkom potrebna, saj je šele v tem postopku tožena stranka ponudila ustrezne trditve in dokaze v utemeljitev zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožena stranka tudi ob sklicevanju na pobot medsebojnih terjatev ni predložila pobotne izjave kot pogoja nastanka pobota, na zakonski pobot po ZFPPIPP kot materialnopravno posledico začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko pa se je sklicevala v drugi pripravljalni vlogi. Tožena stranka ni trdila, da je o pobotu obvestila upravitelja v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.Zgoraj opisane okoliščine...
VSRS Sodba X Ips 272/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016dohodnina – dovoljena revizija - davek od dohodka iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor izbrisane družbe - izbris družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - aktivni družbenik - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - posojilo večinskemu lastniku - posojilo na odpoklic - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - dohodki, podobni dividendam - neplačilo obresti - pribitek na ročnost posojila - neizvedba glavne obravnave - nesporno dejansko stanjeV obravnavani zadevi družba izrecne izjave o odpustu dolga v smislu 319. člena OZ ni dala, vendar pa je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja davčnih zavezancev (upnikov), ki imajo enake učinke kot v OZ urejeni odpust dolga. Iz ugotovljenih dejstev in okoliščin mora torej izhajati, da davčni zavezanec ni imel namena izterjati dolga, na kar je mogoče sklepati, če s svojim ravnanjem povzroči, da tega niti ni več mogoče storiti.Dejanje prostovoljnega izbrisa, ki ga je v imenu družbe opravil revident kot njena odgovorna oseba, je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje z revidentom kot edinim družbenikom in hkrati dolžnikom. Ker v takih okoliščinah ni subjekta, ki bi zahteval vračilo posojil, pomeni, da se je družba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila. To pa ima za posledico, da je bil revidentu dejansko izplačan...
VSL sodba in sklep II Cp 1918/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.12.2009pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov –povzročitev pravdnih stroškov – načelo uspeha – delni uspeh – razpolaganje s tožbenim zahtevkom – več tožbenih zahtevkov – različen uspeh strank v posameznih fazah postopkaStališče, da doseženi uspeh ne more biti edino izhodišče za odločitev o stroških, zdrži le, če bi takšna odločitev nasprotovala osnovnemu načelu stroškovnega odločanja, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila.
VSL Sklep II Cp 1381/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.12.2017odškodnina - določitev odškodnine - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - nadomestilo - nepravdni postopek - pravdni postopek - stvarna služnost - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - poseg v lastninsko pravico - dopustnost posega v lastninsko pravico - razlastitev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - civilnopravno razmerje - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - nepremagljive ovire - zastaranje - zadržanje zastaranja - oderuška pogodbaKer gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem. Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve. Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
VSRS Sodba in Sklep I Kp 20194/2012-166Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.12.2014bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaKo sodišče druge stopnje spremeni oprostilno sodbo v obsodilno, mora v sodbi ugotoviti in tudi obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki izhajajo iz izreka sodbe in pomenijo dejanski temelj sodbe, torej vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo (359. člen ZKP) in morajo biti tako navedena tudi v pisni obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje, v kateri pojasni, zakaj šteje, da je pritožba državnih tožilcev utemeljena, hkrati pa navede dejstva, ki so potrebna za utemeljitev presoje o ugotovljeni krivdi obtožencev.

Izberi vse|Izvozi izbrane