Strokovni članki

Besedilo

Vloga centra za socialno delo v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo

Celotno besedilo

1. UVOD

Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ)¹ in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)² je bila pristojnost odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s centrov za socialno delo prenesena na sodišča. Ta odločajo o vseh temeljnih vprašanjih skrbništva: obstoju in obsegu skrbništva ter imenovanju skrbnika. Centri za socialno delo so po novi ureditvi razbremenjeni odločanja o navedenih vprašanjih, vendar ohranjajo svetovalne, predlagalne, strokovne in nadzorne naloge ter na ta način ostajajo pomemben, celo odločilni dejavnik pri uspešni uvedbi in izvajanju spremenjene zakonske ureditve.

Nova razmejitev pristojnosti med sodišči in centri za socialno delo upošteva temeljno poslanstvo organov. Sodiščem je tako poverjeno oblastno odločanje o pravicah in dolžnostih strank (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije, v nadaljnjem besedilu ustava³), medtem ko so centri za socialno delo v svoji temeljni vlogi strokovne organizacije, ki se profesionalno in organizirano ukvarjajo s preprečevanjem in odpravljanjem socialnih stisk in težav posameznikov, družin in drugih skupin ljudi, ki so izpostavljeni problemskim situacijam ali izzivom.⁴

S spremenjeno pristojnostjo naj bi se povečala kakovost odločanja v zadevah skrbništva, saj sodni postopek udeležencem nudi višjo stopnjo varovanja pravic kakor upravni postopek pred centrom za socialno delo. To velja toliko bolj, ker so v preteklosti zaradi pomanjkanja (ustreznega) kadra o postavitvi pod skrbništvo pogosto odločale osebe, ki niso imele potrebnih znanj s področja pravne stroke (socialni delavci). Po drugi strani naj bi razbremenitev odločevalske vloge centrom za socialno delo omogočila večjo osredotočenost na primarno poslanstvo ter s tem krepila njihovo strokovno in podporno vlogo. Nazadnje naj bi nova razmejitev pristojnosti vsaj delno odpravila nezdružljivo vlogo centrov za socialno delo, ko so v isti zadevi nastopali kot izvajalec socialnovarstvenih storitev in kot organ, ki je z oblastno odločbo odločil o skrbništvu, ob tem pa nato še nadzoroval izvajanje skrbništva in nemalokrat nastopal kot skrbnik.

DZ v 16. členu sodiščem in centrom za socialno delo nalaga medsebojno sodelovanje in sodelovanje z drugimi nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, državnimi in pravosodnimi organi, organi lokalnih skupnosti ter humanitarnimi in drugimi nevladnimi organizacijami.

V prispevku obravnavam naloge in vlogo centrov za socialno delo v zadevah postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na njihovi vlogi v sodnem postopku. Ugotovitve bodo izhodišče za razmišljanje o sodelovanju sodišča in centra za socialno delo v sodnem postopku z namenom prikaza, da je dobro sodelovanje obeh organov ključno za učinkovito izvedbo sodnega postopka in vsebinsko pravilno odločitev.

2. SPLOŠNO O NALOGAH IN PRISTOJNOSTIH SODIŠČA TER CENTRA ZA SOCIALNO DELO V POSTOPKIH POSTAVITVE ODRASLE OSEBE POD SKRBNIŠTVO

Sodišče v postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo nastopa kot odločevalec. Naloga sodišča je pravna ureditev položaja osebe, o kateri odloča. Ob upoštevanju osnovnega namena postopka, ki je zaščita ranljive odrasle osebe, je poudarjena njegova skrbstvena vloga. Tako mu drugi odstavek 6. člena ZNP-1 izrecno nalaga, da po uradni dolžnosti ukrene vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin ni sposobna, da bi sama skrbela za svoje pravice in koristi. Ta določba je konkretizirana z nadaljnjimi določbami ZNP-1. 7. člen ZNP-1 tako določa, da zaradi varstva pravic te osebe sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (preiskovalno načelo); 29. člen ZNP-1 v postopku pred sodiščem prve stopnje izključuje prekluzijo glede novih dejstev in dokazov, če so v korist osebe iz drugega odstavka 6. člena tega zakona; po tretjem odstavku 57. člena ZNP-1 pa sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (načelo oficialnosti).

Zakonske pristojnosti centra za socialno delo, ki se navezujejo na postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, so številne in raznovrstne, časovno pa segajo tako v obdobje pred sodnim postopkom, med njim in po njem.

Naloge centra za socialno delo pred začetkom sodnega postopka obsegajo zlasti socialnovarstvene storitve, namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav (10. člen Zakona o socialnem varstvu – ZSV⁵). V okviru teh center za socialno delo brezplačno izvaja prvo socialno pomoč⁶ in osebno pomoč,⁷ po potrebi pa posameznikom ponudi tudi druge socialnovarstvene storitve, na primer pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo (15. in 16. člen ZSV). Te storitve so predvsem svetovalne, z vidika postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa sta njihova namen in učinek preventivna. Center za socialno delo tako ugotavlja življenjske okoliščine, sposobnosti in potrebe posameznikov ter skupaj z njimi in podporno mrežo išče rešitve težav. Upoštevajoč načeli sorazmernosti in subsidiarnosti lahko sodni postopek sledi šele strokovni ugotovitvi, da na podlagi (skrbno) raziskanih dejanskih okoliščin pravic in interesov osebe ni mogoče zavarovati z metodami socialnega dela, temveč so nujni formalni zaščitni ukrepi. Izvajanje socialnovarstvenih storitev se z začetkom sodnega postopka ne konča. Center za socialno delo jih opravlja naprej z namenom odpravljanja razlogov, zaradi katerih se vodi sodni postopek ali je bila oseba postavljena pod skrbništvo, pa tudi zaradi zagotavljanja uspešnega izvajanja skrbništva.⁸

V sodnem postopku center za socialno delo nastopa kot upravičeni predlagatelj (prvi odstavek 57. člena ZNP-1), v vsakem primeru je zakoniti udeleženec postopka (prvi odstavek 58. člena ZNP-1). Center za socialno delo poda mnenje o tem, katero osebo naj sodišče imenuje za skrbnika (tretji odstavek 272. člena DZ, drugi in tretji odstavek 64. člena ZNP-1).

Skrb za uspešno izvajanje skrbništva po končanem sodnem postopku je v celoti zaupana centru za socialno delo. V okviru te skrbi center za socialno delo izvede popis premoženja (246. člen DZ), v nadaljevanju pa spremlja varovanca ter nadzoruje in usmerja delo skrbnika (247., 248., 249., 250. in 251. člen DZ). Če to utemeljujejo njegove ugotovitve, center za socialno delo na sodišče poda ustrezni predlog za spremembo ureditve skrbništva (na primer predlog za prenehanje ali spremembo obsega skrbništva, razrešitev skrbnika in imenovanje novega).

3. VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO V SODNEM POSTOPKU POSTAVITVE ODRASLE OSEBE POD SKRBNIŠTVO

Zakon, kakor rečeno, daje centru za socialno delo položaj upravičenega predlagatelja in zakonitega udeleženca v sodnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, poleg tega pa mu nalaga izdelavo mnenja o tem, koga naj sodišče imenuje za skrbnika osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo.

Zastavlja se vprašanje, kako razumeti vlogo in naloge centra za socialno delo kot udeleženca postopka.

S spremenjeno pristojnostjo se je vloga centrov za socialno delo v postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo približala njihovi vlogi v zadevah iz razmerij med starši in otroki.⁹ Za razumevanje njihovega položaja so zato pomembna stališča, ki so se oblikovala v družinskih zadevah in jih je mogoče strniti v naslednja odstavka:

Kljub širokim preiskovalnim pooblastilom sodišča v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki, ki skušajo relativizirati odvisnost dejanske podlage sodbe od aktivnosti strank (prvi in tretji odstavek 408. člena ZPP), obstaja nevarnost, da sodišče ne izve za dejanske okoliščine oziroma ne zmore preveriti njihove resničnostne vrednosti, kar bi mu omogočilo pravilno odločitev. Vlogo centra za socialno delo v sporih o varstvu in vzgoji otrok je zato iskati v skrbi za javni interes, ki je v varstvu koristi otrok. Morebitni manko glede dejstev, ki jih stranke niso navedle, bi pa lahko bila pomembna pri odločanju o tem, kaj je v interesu otroka, nadomesti center za socialno delo s svojim poročilom in mnenjem.

Poročilo centra za socialno delo, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja – na podlagi izvida, to je ugotovitve dejstev, se pripravi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. Center za socialno delo v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v vlogi varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.¹⁰

Menim, da je upoštevajoč novo razdelitev pristojnosti med sodišči in centri za socialno delo navedena stališča o vlogi centra za socialno delo mogoče razširiti tudi na postopke postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Tudi v teh postopkih center za socialno delo nastopa v vlogi varovanja javnega interesa, ki je tukaj varstvo ranljivih odraslih oseb, ki same ne morejo poskrbeti za svoje pravice in koristi. Prav tako ima zaradi zakonitosti socialnega dela (delo na terenu, neposredni stik s strankami, manj formalizirani postopek, delo v večdisciplinarnih strokovnih timih) tudi v tovrstnih zadevah dostop do informacij, ki so zaradi narave sodnega postopka sodišču težje dostopne. Nazadnje ima kot osrednji skrbstveni organ potrebne izkušnje in znanje, da sodišču nudi strokovno pomoč.

Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da vloga centra za socialno delo v postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ni omejena na morebitno vlogo predlagatelja, sodelovanje pri procesnih dejanjih in podajanje mnenja o osebi skrbnika, ampak v postopku sodeluje (tudi) kot posebni pomočnik sodišča, ki za sodišče opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in mu nudi strokovna znanja, s katerimi sodišče ne razpolaga.¹¹

Takšno razumevanje potrjuje Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo (katalog), ki ga je v skladu z določbo 68.c člena ZSV¹² sprejela Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. Na skrbništvo se nanaša poglavje 2.5, na sodni postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo pa poglavje 2.5.2 (predlog za imenovanje/razrešitev skrbnika) in poglavje 2.5.3 (mnenje sodišču o osebi skrbnika). Iz predvidenih opravil socialnega dela izhaja, da centri za socialno delo v obeh primerih skupaj z osebo, pobudniki postopka, sorodniki osebe in kandidatom za skrbnika raziskujejo področja, na katerih oseba potrebuje pomoč; naloge, ki naj jih skrbnik opravi; dejstva o najprimernejši osebi za skrbnika in potrebo po postavitvi začasnega skrbnika, pri čemer to raziskovanje poteka v pogovoru z osebami, lahko pa tudi z obiskom na domu. Centri za socialno delo torej tudi sami svoje vloge v sodnem postopku ne razumejo formalistično in ozko, temveč ob uporabi pravil in standardov stroke socialnega dela obširno raziskujejo in ocenjujejo dejanske okoliščine in s tem nudijo sodišču pomemben spoznavni vir.

4. SODELOVANJE SODIŠČA IN CENTRA ZA SOCIALNO DELO V SODNEM POSTOPKU

Za ekonomično in kakovostno izvedbo sodnega postopka je priporočljivo, da sodišče v čim zgodnejši fazi postopka dobi osnovni vpogled v položaj osebe, o varstvu katere odloča. Gre za dejstva o zdravstvenem in duševnem stanju osebe, njenih bivanjskih in družinskih razmerah, socialni mreži, premoženjskem stanju in življenjskem položaju, ki je pripeljal do postopka pred sodiščem.

Seznanjenost z osnovnimi dejstvi ob začetku postopka je zaželena, ker sodišče na njihovi podlagi odloča na primer o uvedbi (nadaljevanju) postopka po uradni dolžnosti; o postavitvi, nalogah in izbiri začasnega skrbnika; krogu oseb, ki jih bo obvestilo o postopku in dopustitvi njihove udeležbe; kraju izvedbe naroka ter načinu in okoliščinah zaslišanja osebe.

Že iz povedanega izhaja pomembnost kakovostne priprave predloga, saj podatki v njem usmerjajo nadaljnjo aktivnost sodišča. Če je predlagatelj center za socialno delo, je glede na njegov položaj strokovnega organa na področju socialnega varstva in v katalogu predvideni obseg opravil upravičeno pričakovati, da so v predlogu jasno, izčrpno in podrobno navedena dejstva, ki jih je ugotovil pred začetkom postopka in ki (verjetno) utemeljujejo predlog. Če kakšno pravno pomembno dejstvo vendarle ni navedeno, ali sodišče glede na vsebino predloga ugotovi, da za nadaljnje odločanje potrebuje informacije, do katerih učinkoviteje in bolj strokovno dostopa center za socialno delo, ga pozove k dopolnitvi navedb.

Nekateri centri za socialno delo potem, ko raziščejo življenjske okoliščine osebe in ocenijo, da je za zavarovanje njenih pravic in interesov potrebna postavitev pod skrbništvo, namesto predloga na sodišče pošljejo pobudo za uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Menim, da takšno postopanje ni ustrezno. Center za socialno delo je upravičeni predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Takšna vloga mu je zaupana kot osrednji strokovni instituciji s področja varstva ranljivih odraslih oseb. Če presodi, da je zaradi varstva pravic in koristi osebe potreben sodni postopek, je prav, da svojo strokovno odločitev udejanji z vložitvijo predloga, in ne le s seznanitvijo sodišča z razpoložljivimi dejstvi s hkratno pobudo za začetek postopka. Bojazen centra za socialno delo, da bo moral kriti stroške postopka (tretji odstavek 70. člena ZNP-1), ne bi smela biti zadosten in upravičen razlog za izogibanje vlogi predlagatelja ter prelaganje odločitve o izvedbi sodnega postopka na sodišče. Gre za ravnanje, ki ne prispeva h krepitvi ugleda centrov za socialno delo, ob tem pa vodi tudi v nepotrebno podvajanje dela. Malo verjetno je namreč, da sodišče postopka ne bi uvedlo, če je center za socialno delo po izvedenem ugotovitvenem postopku presodil, da je ta potreben.

Ko predlagatelj oziroma pobudnik postopka ni center za socialno delo, temveč kdo drug (na primer oseba sama, njen sorodnik, psihiatrična bolnišnica, zdravnik, sosed), predlog ali pobuda običajno ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za sprejetje zgoraj opredeljenih odločitev. Včasih na podlagi dejstev v pobudi sodišče ne more odločiti niti o uvedbi postopka. Nobene ovire ni, da se sodišče na center za socialno delo obrne že ob ugotavljanju, ali obstaja utemeljen razlog za začetek postopka po uradni dolžnosti (tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Ko je začet postopek oziroma vložen predlog, sodišče center za socialno delo kot zakonitega udeleženca pozove k vložitvi odgovora. Včasih za to zadostuje tipski obrazec, v večini primerov pa je ustreznejši usmerjeni poziv. Na njegovi podlagi center kot strokovni pomočnik sodišča v stiku z osebo in njenimi bližnjimi pridobi in sodišču sporoči manjkajoča dejstva, hkrati pa preveri možnost rešitve ali vsaj olajšanja položaja osebe s socialnovarstvenimi storitvami in drugimi oblikami pomoči.

Sodišče se lahko na center za socialno delo obrne tudi v nadaljnjih fazah postopka, vendar to ne pomeni, da sme svojo dolžnost ugotovitve dejanskega stanja prevaliti nanj ter ga obravnavati kot pomočnika, ki po njegovem pooblastilu izvaja dokazni postopek. Center za socialno delo pozove k pomoči (le) takrat, ko se znajde v spoznavni stiski in je utemeljeno pričakovati, da bo center za socialno delo v okviru svojih pooblastil in metod dela bolj učinkovito in kakovostno zbral manjkajoče gradivo, potrebno za nadaljnje procesne aktivnosti in preiskovalna dejanja sodišča.

Vsebina in natančnost poziva sodišča centru za socialno delo sta odvisni od želenih podatkov. Praviloma bo poziv v začetnih fazah postopka, ko ima sodišče na voljo manj dejstev, bolj splošen, v poznejših fazah postopka pa je primerno, da sodišče v pozivu natančno opredeli, katere informacije potrebuje in pričakuje.

Sodelovanje sodišča in centra za socialno delo se ne sme sprevreči v enosmerni proces dajanja navodil in izpolnjevanja nalog. Primerno je, da tudi sodišče centru za socialno delo pošlje razpoložljive podatke, ki bodo usmerjali delo centra za socialno delo v sodnem postopku, hkrati pa mu olajšali izvajanje nalog skrbstvenega organa. Prav tako ne more biti dvoma, da lahko center za socialno delo kadar koli zahteva dodatna pojasnila in usmeritve glede naloge, ki mu jo je zaupalo sodišče.

Center za socialno delo v postopku poda mnenje o tem, koga naj sodišče imenuje za skrbnika. Kadar je kandidatov več, je prav, da temeljito razišče okoliščine, ki govorijo za imenovanje ali proti imenovanju posameznega od njih, in jih sodišču navede skupaj s svojim mnenjem, katerega kandidata in zakaj ocenjuje za najprimernejšega. Če kljub skrbnemu tehtanju okoliščin te presoje ne more opraviti, ni izključen predlog več kandidatov, izmed katerih sodišče po izvedbi dokaznega postopka izbere najprimernejšega, center pa mu pri tem nudi potrebna strokovna pojasnila.

Sodišče na mnenje centra za socialno delo o najustreznejšem skrbniku ni vezano. Prav tako odgovornosti izbire skrbnika ne more prevaliti na center za socialno delo z golim sklicevanjem na njegovo mnenje, temveč mora na podlagi zakonskih meril in ob upoštevanju vseh okoliščin primera samo presoditi, katera oseba je najprimernejša. Ker ima mnenje centra za socialno delo kot strokovnega organa posebno težo, mora biti morebitni odstop od njega obrazložen.

Pretoga bi bila zahteva, da mora center za socialno delo mnenje o skrbniku vedno podati že v predlogu ali na začetku postopka. Včasih zadostuje, da v tej fazi opredeli krog oseb, izmed katerih se bo iskalo najustreznejšega skrbnika. Med postopkom lahko namreč na strani osebe, možnih skrbnikov in v njihovem medsebojnem razmerju pride do sprememb, ki vplivajo na končno izbiro, to pa lahko pogojujeta tudi narava in obseg nalog skrbnika, ki jih sodišče praviloma opredeli šele po izvedenem dokaznem postopku. Vztrajanje pri čimprejšnji zagotovitvi mnenja centra za socialno delo o najprimernejšem skrbniku bi tako v določenih primerih pomenilo samo izpolnitev formalnosti, ne pa prispevalo k učinkoviti izvedbi postopka in pravilni odločitvi.

Menim, da ne bi bila ustavnoskladna razlaga določb drugega in tretjega odstavka 64. člena ZNP-1, po kateri bi opustitev podaje mnenja centra za socialno delo v vsakem primeru vodila v njegovo imenovanje za skrbnika. Ti določbi nudita izhod iz položaja, kadar v socialni mreži osebe ni primernega posameznika, ki bi bil pripravljen prevzeti vlogo skrbnika, in zato ni druge možnosti, kakor da se vloga zaupa skrbstvenemu organu. Sicer pa je treba upoštevati, da se postopek vodi zaradi varovanja pravic in koristi osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, morebitna opustitev dolžnostnega ravnanja centra za socialno delo pa zanjo ne sme imeti negativnih posledic. Tudi v primeru opustitve mnenja mora zato sodišče pretehtati, ali je zakonsko predvidena rešitev res najboljša s stališča želja in interesov varovanca.

V nadaljevanju dodajam nekaj primerov pozivov sodišča centru za socialno delo. Ob tem se zavedam, da je zaradi raznolikosti življenjskih primerov uporabnost šablonskih obrazcev zelo omejena, zato naj primeri le potrjujejo, da vsaka zadeva zahteva individualno obravnavo in oblikovanje dejanskim okoliščinam prilagojenega zaprosila.

Pobuda za uvedbo/nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti (splošni poziv):

V nepravdni zadevi udeleženca ...

je ... sodišču predložila zdravniško mnenje za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, iz katerega izhaja ... Glede na opisano stanje predlaga uvedbo postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

Ker sodišče ne razpolaga z nobenim drugim podatkom o ..., na podlagi katerega bi lahko odločilo o uvedbi postopka, vas pozivamo, da navežete stik z udeležencem in njegovo družino ter v roku ... sodišču sporočite ustrezne podatke (na primer udeleženčevo zdravstveno stanje, sposobnost samostojnega delovanja, družinske in bivanjske razmere, socialna mreža, morebitne zadeve, ki jih udeleženec ne zmore urediti samostojno ali ob pomoči bližnjih, morebitna (neposredna) ogroženost njegovih pravic in interesov), ki bodo sodišču v pomoč pri odločanju, ali je verjetno izkazano, da udeleženec zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sam brez škode zase ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ).

Poziv ob vročitvi predloga v odgovor (usmerjeni poziv):

V nepravdni zadevi ...

vam kot zakonitemu udeležencu postopka pošiljamo predlog s pozivom k vložitvi odgovora na predlog.

Hkrati vas obveščamo, da je sodišče predlagateljico pozvalo, da sodišču pojasni družinske razmere udeleženke, zlasti, kdo je njen oče in ali je seznanjen s postopkom ter ali ima udeleženka kakšne druge bližnje sorodnike (brate in sestre). Predlagateljica se na poziv sodišča ni odzvala.

Ker sodišče zato ne razpolaga s podatki o družinskih razmerah in življenjskih okoliščinah udeleženke, na podlagi katerih bi lahko njene bližnje osebe obvestilo o postopku in jim omogočilo sodelovanje v njem, vas pozivamo, da v roku ... navežete stik s predlagateljico, udeleženko in njunimi družinskimi člani ter sporočite zgoraj navedene podatke in morebitne druge podatke, ki bodo sodišču v pomoč pri odločanju o predlogu za postavitev udeleženke pod skrbništvo.

V odgovoru navedite tudi imena in naslove oseb, ki lahko povedo o življenju in potrebah udeleženke, da jih bo sodišče po potrebi zaslišalo.

V enakem roku sporočite tudi, ali ocenjujete za potrebno, da sodišče udeleženki za čas trajanja sodnega postopka postavi začasnega skrbnika (drugi odstavek 58. člena ZNP-1 in prvi odstavek 265. člena DZ). Če takšna potreba obstaja, vas pozivamo, da v enakem roku podate mnenje o tem, za katere naloge naj se postavi začasni skrbnik, zakaj so te nujne in katero osebo naj sodišče imenuje za začasnega skrbnika. Če mnenja o osebi začasnega skrbnika ne boste podali, bo sodišče za začasnega skrbnika imenovalo vas (tretji odstavek 64. člena ZNP-1).

Prav tako vas pozivamo, da v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZNP-1 podate mnenje o tem, katero osebo naj sodišče imenuje za skrbnika udeleženki. Hkrati vas opozarjamo, da sodišče v primeru, če takega mnenja ne boste podali, za skrbnika lahko imenuje center za socialno delo.

Prenehanje skrbništva – dopis centru za socialno delo kot skrbniku:

V nepravdni zadevi ...

vas kot skrbnika udeleženke pozivamo, da v roku … sporočite njeno premoženjsko stanje (premoženje, dohodki) ter način upravljanja njenega premoženja in dohodkov, zlasti:

– ali (še) ima premoženje večje vrednosti,

– kakšne dohodke prejema in iz katerega naslova,

– kako potekata upravljanje njenih denarnih sredstev in poravnavanje njenih obveznosti,

– ali udeleženka z delom sredstev razpolaga samostojno, kakšna je višina teh sredstev, za kakšen namen jih porablja ter ali pri porabi teh sredstev ravna skrbno in razumno,

– ali je udeleženka po osebnem stečaju ustvarila dolgove,

– ali je udeleženka v zadnjem času sprožila sodni ali uradni postopek,

– na kakšen način poteka urejanje njenih stanovanjskih in bivalnih zadev (plačevanje najemnine, skrb za urejenost bivališča).

Kot skrbnika udeleženke vas prosimo, da jo spodbudite k udeležbi na sodni obravnavi in ji zagotovite potrebno pomoč pri prihodu na sodišče.

Postavitev začasnega skrbnika kot procesnega pomočnika:

V nepravdni zadevi …

je sodišče na podlagi preučitve spisa ugotovilo, da je treba udeležencu postaviti začasnega skrbnika, ki bo njegov procesni pomočnik ter bo skrbel za uveljavljanje njegovih pravic in koristi v obravnavanem postopku.

Pozivamo vas, da podate mnenje o osebi, ki naj jo sodišče imenuje za začasnega skrbnika. Če mnenja o začasnem skrbniku ne boste podali, bo sodišče za začasnega skrbnika imenovalo vas (tretji odstavek 64. člena ZNP-1).

Pri tem vam pojasnjujemo, da predlagatelj ne more biti začasni skrbnik, hkrati pa sodišče glede na njun zelo konfliktni odnos ocenjuje, da začasni skrbnik ne more biti niti drugi sin udeleženca.

Naloga začasnega skrbnika bo skrb za pravice in koristi udeleženca v tem postopku. Začasni skrbnik bo moral v okviru svojih dolžnosti vzpostaviti stik z udeležencem, mu na primeren način pojasniti namen in potek postopka, pravice in dolžnosti, ki jih ima oseba v postopku, posledice nesodelovanja ter vsebino in posledice odločitev sodišča (drugi odstavek 59. člena ZNP-1). Nadalje se bo moral z njim pogovoriti in pridobiti usmeritve za ravnanje v postopku, njegova stališča prenesti sodišču in nato aktivno sodelovati v postopku.

5. SKLEP

Z novo ureditvijo je zakonodajalec razmejil pristojnosti sodišča in centra za socialno delo glede na njuno temeljno poslanstvo. Sodišče v postopku odloča, center za socialno delo pa mu pri tem nudi strokovno pomoč. Sodišče postopa po vnaprej določenem procesnem redu in primarno upošteva pravila pravne stroke, medtem ko center za socialno delo uporablja prožnejše metode socialnega dela in upošteva predvsem pravila socialne stroke.

Pravice in koristi osebe, o položaju katere se odloča, so najbolje varovane, če svojo vlogo v postopku uspešno udejanjita oba organa, vsak ob upoštevanju zakonitosti in ciljev lastne stroke. Pogoj za to je, da oba razumeta obseg svojih dolžnosti in odgovornosti ter meje svojih pristojnosti, ter se prvih ne izogibata, drugih pa ne širita na delovno področje drugega. Zavestno se morata odreči prepričanju o večvrednosti lastne stroke in ustrezno veljavo dati tudi pravilom stroke drugega, kar zahteva vsaj osnovno poznavanje njenih značilnosti. Le medsebojno razumevanje in spoštovanje ter odprto, tvorno in enakopravno sodelovanje lahko pripeljejo do cilja, ki pa je nedvomno skupen obema organoma – to je učinkovito, sorazmerno in kakovostno varstvo ranljivih odraslih oseb.

LITERATURA IN VIRI:

- Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo <https://www.scsd.si/katalogi/katalog-javnih-pooblastil/> (3. 10. 2021).

- KRALJIĆ, Suzana in KRIŽNIK, Alenka. Pravni izzivi skrbništva, Založba WD, Maribor, 2021.

- RAPE ŽIBERNA, Tamara; CAFUTA, Janko; ŽNIDAR, Aleš in FLAKER, Vito. Začetna analiza stanja po izvedeni reorganizaciji Skupščina kot oblika aktivističnega raziskovanja za izboljšanje delovanja centrov za socialno delo. Revija Socialno delo, 2020, letn. 59, št. 1, str. 5–27.

- STRAJNAR, Zvone. Mnenje centra za socialno delo in izvedensko mnenje v družinskopravnih postopkih. Pravosodni bilten, 2018, letn. 39, št. 2, str. 109–116.

- STRAJNAR, Zvone. Pomen mnenja centra za socialno delo pri odločanju o vzgoji in varstvu ter preživljanju otrok v postopku razveze zakonske zveze. Pravosodni bilten, 2000, letn. 21, št. 4, str. 65–71.

--------------

1 Uradni list RS, št. 15/17.

2 Uradni list RS, št. 16/19.

3 Uradni list RS, št. 33/91-I.

4 Rape Žiberna in drugi, nav. delo, str. 6.

5 Uradni list RS, št. 54/92.

6 Po 12. členu ZSV prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi, ter o obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve.

7 Osebna pomoč po tem zakonu obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti (13. člen ZSV).

8 Kraljić, Križnik, nav. delo, str. 461 in 462.

9 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 56/2019 z dne 20. 6. 2019.

10 Stališči sta povzeti po Strajnar, 2000, nav. delo, str. 67 in 68, in Strajnar, 2018, nav. delo, str. 111 in 112, ter odločbah Vrhovnega sodišča RS II Ips 682/2017 z dne 8. 11. 2017 in II Ips 342/2008 z dne 22. 5. 2008, ki so vsi tlakovali pot enotnemu sprejetju navedenih stališč v sodni praksi.

11 Podobno Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 1582/2019 z dne 16. 10. 2019, 9. točka.

12 V skladu s to določbo ima Skupnost centrov za socialno delo Slovenije javno pooblastilo, da na področju izvajanja dejavnosti centrov za socialno delo določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo kot socialno varstvene storitve, kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi. Skupnost centrov za socialno delo določa standarde in s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, določa normative za izvajanje posameznih vrst nalog, ki so centrom z zakonom poverjene kot javna pooblastila in ki jih centrom nalagajo drugi predpisi.

Datum zadnje spremembe:

08.05.2023

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Podobni dokumenti:

• Pravosodni bilten (PB), št. 3/2021, str. 73
• Podjetje in delo (PiD), št. 6-7/2019, str. 999
• NZ 2/75 str.25