<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS00049259
Vrsta:Članki
Datum objave:14.06.2021
Publikacija:Pravosodni bilten (PB), 1/2021, str. 147
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:nepravdni postopek - zaznamba - osebno stanje - zastopanje otroka - upravljanje otrokovega premoženja - premoženjski interes - naloge skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Avtor:Frida Burkelc

Besedilo

Ko se v nepravdnem postopku srečata družinsko in zemljiškoknjižno pravo (1)

Celotno besedilo

1. UVOD

Na prvi pogled družinske zadeve nimajo nič skupnega z zemljiško knjigo, ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in o pravnih dejstvih v zvezi z njimi. Ker pa se v zemljiško knjigo poleg stvarnih pravic na nepremičninah in nekaterih obligacijskih pravic vpisujejo tudi z zakonom določena pravna dejstva,2 ki se nanašajo na imetnika pravic na nepremičnini, obstaja tudi med tema dvema pravnima področjema povezava, ki se odrazi, kadar je družinskopravnega varstva deležen (ogroženi) otrok ali oseba, ki ni sposoben sam oziroma ni sposobna sama uveljavljati svojih pravic in koristi, ter je ta tudi lastnik nepremičnin oziroma imetnik v zemljiški knjigi vknjiženih pravic, saj je treba nekatere vrste odločb, ki izkazujejo pravno pomembna dejstva o osebnem stanju udeleženca, vpisati v zemljiško knjigo.

V prispevku obravnavam sodne odločbe, izdane v družinskih zadevah, oziroma postopke, vodene po določbah ZNP-1, odkar se v celoti uporablja DZ, za katere je predviden vpis zaznambe osebnih stanj v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. Tovrstne zaznambe niso novost, vendar pa prinaša zdajšnja ureditev nekaj sprememb, ki so pri nekaterih institutih le vsebinske, nekateri pa so uvedeni popolnoma na novo (ukrepi za varstvo koristi otrok), za vpis zaznamb pa so določene tudi nove/spremenjene zakonske podlage.

2. ZAZNAMBE OSEBNIH STANJ

V prvi točki 22. člena ZZK-1 so med pravnimi dejstvi, ki se glede imetnika pravic na nepremičnini vpisujejo v zemljiško knjigo, poleg zaznambe stečaja predvidene tudi zaznambe osebnih stanj,3 ki se nanašajo na začetek sodnega postopka glede imetnika pravice na nepremičnini, če zakon določa, da se začetek postopka vpiše v zemljiško knjigo oziroma se vpišejo pravna dejstva glede poslovne sposobnosti imetnika pravice na nepremičnini.

V zemljiško knjigo se tako ne morejo z zaznambo vpisati katera koli (pravna) dejstva, ampak samo tista, za katera je tako določeno v ZZK-1 ali drugem zakonu, v našem primeru v DZ ali ZNP-1. Zaznambe osebnih stanj imajo deklaratorni učinek, njihov namen pa je objava pravno pomembnih dejstev, ki se nanašajo na osebne lastnosti imetnika pravic na nepremičnini, torej zagotovitev njihovega učinka erga omnes, saj z zaznambo v zemljiški knjigi postane pravno pomembno dejstvo razvidno tudi za tretje osebe in se tako nihče ne more sklicevati, da mu to pravno dejstvo ni bilo znano. Kadar pravno dejstvo, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo, ni vpisano, se namreč šteje, da tretji za takšno pravno dejstvo ni vedel, če se ne dokaže drugače.4

2.1 Ureditev pred 15. aprilom 2019

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)5 je urejal obveznost vpisa zaznamb osebnega stanja v zemljiško knjigo, kadar je sodišče odločilo o podaljšanju (prenehanju podaljšanja) roditeljske pravice staršem čez otrokovo polnoletnost,6 ko je CSD postavil pod skrbništvo osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost,7 pri posameznih vrstah postopkov pa je bila podlaga za obveznost vpisa zaznambe določena v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP).8 V 56. členu je ZNP dajal podlago sodišču, da odredi zaznambo uvedbe postopka in zaznambo odločbe o odvzemu poslovne sposobnosti oziroma o vrnitvi poslovne sposobnosti v zemljiški knjigi, kadar je imela oseba, zoper katero je potekal postopek, nepremičnine. Ta določba se je uporabljala tudi v postopku za podaljšanje in prenehanje podaljšane roditeljske pravice,9 obe vrsti zaznamb pa pomembno učinkujejo tudi po zdajšnji ureditvi.10 V 66. členu je ZNP opredeljeval po pravnomočnosti tudi odreditev zaznambe sklepa o odvzemu roditeljske pravice. V postopku za omejitev pravic staršev glede upravljanja otrokovega premoženja je ZNP v 69. členu napotoval na smiselno uporabo določb postopka o odvzemu in vrnitvi roditeljske pravice, kar v zvezi z zaznambo pomeni ureditev po 66. členu ZNP.

V 66. členu takrat veljavnega ZZK-1 so bile predvidene materialnopravnim institutom prilagojene zaznambe, o katerih je zemljiškoknjižno sodišče odločalo na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo postopek, ki je, razen v primeru zaznambe začetka postopka, obvestilu priložilo tudi pravnomočni sklep.

Zaznamba mladoletnosti se ni vpisala, če je bil v zemljiški knjigi vpisan tudi datum imetnikovega rojstva, pri čemer pa zanimivo, tako kakor tudi zdaj, ni bil predviden vpis za primere, ko je mladoletna oseba pridobila poslovno sposobnost pred dopolnjeno polnoletnostjo. V 67. členu je prej veljavni ZZK-1 popolnoma logično nalagal zemljiškoknjižnemu sodišču, da ob zaznambi podaljšanja roditeljske pravice oziroma zaznambi odvzema poslovne sposobnosti hkrati po uradni dolžnosti izbriše zaznambo začetka postopka, v katerem je sodišče izdalo odločbo, ki je bila po pravnomočnosti vpisana z zaznambo v zemljiško knjigo, na kar se je včasih tudi pozabilo, saj glede tega ni bilo predvideno posebno obvestilo sodišča. Predvideni so bili izbrisi zaznamb začetka postopka, ko je bil postopek pravnomočno končan, vendar ni prišlo do podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma do odvzema poslovne sposobnosti imetnika pravic na nepremičnini. Ti so bili izvedeni na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo postopek, obvestilu pa je bila priložena pravnomočna odločba o končanem postopku (sklep o ustavitvi, zavrnilna odločba). V tretjem odstavku 67. člena ZZK-1 so bili urejeni tudi izbrisi zaznamb podaljšanja roditeljske pravice oziroma odvzema poslovne sposobnosti, ki so se izvedli po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo postopek, ki mu je bila priložena pravnomočna odločba o vrnitvi poslovne sposobnosti (kar je bil po pomenu lahko tudi sklep o prenehanju podaljšane roditeljske pravice).

2.2 Ureditev po 15. aprilu 2019

DZ ne pozna več delne ali popolne omejitve poslovne sposobnosti, ampak je ta institut nadomeščen s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, kamor spadajo tudi primeri, v katerih se je po ZZZDR odločalo o podaljšanju roditeljske pravice staršem.11 O postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo12 sodišče odloča v posebnem postopku.13 Tudi za postavitev otroka pod skrbništvo DZ vsebuje materialnopravne določbe,14 v ZNP-1 pa so določena pravila postopka,15 v katerem sodišče otroku določi skrbnika. V obeh primerih je predvidena zaznamba v zemljiški knjigi.

Popolnoma na novo so v DZ umeščeni ukrepi za varstvo koristi otroka, v njihovem okviru pa so poleg nujnega odvzema otroka, ki ga izvede CSD, opredeljene tudi začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja, o obojih pa odloča izključno sodišče. Prav pri teh ukrepih je v primeru, da je otrok lastnik nepremičnine oziroma imetnik druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, dolžnost družinskega sodnika, da pravočasno zagotovi zaznambo pravno pomembnih dejstev v zemljiško knjigo.

Sprememba prvega in drugega odstavka 66. člena ZZK-1 ter drugega in tretjega odstavka 67. člena ZZK-1 na podlagi uveljavitve ZNP-1 dejansko pomeni prilagoditev zdaj veljavnim institutom družinskega prava, ko ni več postopka za podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma odvzema poslovne sposobnosti imetniku pravice, zato je vpis oziroma izbris zaznamb predviden le za postopke postavitve pod skrbništvo in iz njega izvirajoče sodne odločbe.

3. NEPRAVDNI POSTOPEK

Sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja v nepravdnem postopku, ki je manj formalno določen kakor pravdni postopek,16 drugače pa je opredeljena tudi litispendenca, saj se postopek, uveden na predlog, začne, ko sodišče prejme predlog, uradni pa, ko sodišče opravi prvo procesno dejanje.17 Odločbe, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi, niso nujno le epilog posamezne vrste postopka,18 saj so lahko izdane v različnih postopkih.

V okviru tega prispevka obravnavam postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, v njihovem okviru pa zlasti postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in postopki za varstvo koristi otroka, med slednjimi pa postopek za odločanje o vprašanjih glede izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok in postopek za postavitev otroka pod skrbništvo.19

4. UREDITEV V DRUŽINSKEM ZAKONIKU

4.1 Starševska skrb

V DZ je poudarjeno, da imajo pri skrbi za otrokovo korist njegovi starši glavno in enako odgovornost (načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok) ter20 da starševsko skrb izvajata oba starša sporazumno. Kadar se o vprašanjih glede izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, starša ne zmoreta sporazumeti, o tem odloča sodišče.21 Takega pomena so lahko tudi odločitve staršev o upravljanju otrokovega premoženja in zastopanje otrokovih koristi pri razpolaganju z njegovim premoženjem v pravnem prometu in sklepanju poslov v zvezi s tem premoženjem.

4.1.2 Starši kot zastopniki otrok

Na podlagi zakona otroka načeloma zastopajo starši22 – podatki o starših so vpisani v matični register.23 Zastopanje otroka in upravljanje njegovega premoženja poleg drugih pravic in obveznosti, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje, zdravje, vzgojo, varstvo, nego, nadzor nad otrokom, skrb za izobraževanje in preživljanje, sta vsebina starševske skrbi.24

Soglasje organa socialnega skrbstva, ki je bilo pred uporabo DZ posebna predpostavka za veljavno izjavo volje, ki jo v imenu otroka izjavi roditelj kot njegov zakoniti zastopnik,25 in se je z njegovo izdajo štelo, da je takšen posel v korist otroka, obsegalo pa je tudi odločitev o morebitnem nestrinjanju staršev glede sklenitve tega posla,26 zdaj ni več potrebno.

Načelno 147. člen DZ opredeljuje le dolžnost staršev, da otrokovo premoženje upravljajo v njegovo korist, pri čemer zakon konkretneje omejuje le namen uporabe dohodkov iz premoženja otroka27 ter dopustnost odsvojitve in obremenitve stvari iz otrokovega premoženja, ki je primarno pogojena s potrebami preživljanja, vzgoje in izobrazbe otroka.28 Ker vsi starši (ne)hote vendarle ne ravnajo z otrokovim premoženjem vedno v njegovo korist, ima lahko zdajšnja ureditev škodljive posledice za otrokov premoženjski interes,29 kar se utegne pogosteje kakor v primeru, ko starša soglašata s sklenitvijo pravnega posla, s katerim razpolagata z otrokovim premoženjem, pokazati v primerih, ko takšno odločitev sprejme le eden od staršev. Menim, da je treba zlasti pri pravnih poslih, ki se nanašajo na odsvojitev in obremenitev stvari iz otrokovega premoženja,30 zagotoviti, da sta z razpolaganjem seznanjena in o tem soglašata oba starša, kadar sporazuma med njima ni mogoče doseči, pa po merilu varovanja največjih otrokovih koristi o tem odloči sodišče.31 Po veljavni ureditvi utegne prihajati tudi do situacij, ko eden od staršev, ki ne bo vedel za razpolaganja drugega starša, ne bo imel možnosti, da bi lahko pravni posel (v morebitno škodo) otroka pravočasno preprečil, razen seveda, če je predhodno zagotovil ustrezno zavarovanje z omejitvijo lastninske pravice v skladu z 38. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ). V drugem odstavku 149. člena DZ sicer predvideva varovalko premoženjskim interesom otroka, saj nalaga sodišču, da v primeru nevarnosti, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, izreče ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa ta zakonik. Zastavlja pa se vprašanje glede pravočasnosti izrekanja takih ukrepov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. Obstaja bojazen, da se bo njihova zaščitna vloga v večini primerov lahko udejanjila šele post festum, ko bodo (škodljive) pravne posledice sklenjenih poslov (lahko) že nastale.

4.1.3 Položaj otroka, ki je dopolnil petnajst let

Nova ureditev ni prinesla bistvenih sprememb v zvezi s sklepanjem pravnih poslov otroka, ki je dopolnil petnajst let, saj jih lahko samostojno sklepa, če zakon ne določa drugače.32 Takšna poslovna sposobnost pa je po DZ načeloma predvidena tudi za osebe, nad katerimi je bila po ZZZDR podaljšana roditeljska pravica.33

Glede na svojo delno (omejeno) poslovno sposobnost lahko otrok sklepa pravne posle, če mu tega ne prepoveduje zakon, v drugem odstavku 146. člena DZ pa je dodatno varovalo otrokove koristi, saj je za posle, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje tako do dosežene polnoletnosti kakor tudi po njej potrebno dovoljenje staršev. Veljavnost tistih poslov, za katere starši niso dali dovoljenja, pa je to glede na njihov pomen in vpliv na otrokovo življenje to potrebno, se presojajo po pravilih obligacijskega prava.34

4.2 Skrbniki kot zastopniki otrok

Za zaščito pravic in koristi ter pravno varstvo otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, mora poskrbeti država z zagotovitvijo nadomestne skrbi, ki je v DZ predvidena s postavitvijo otroka pod skrbništvo in z imenovanjem skrbnika.35 Podatki o skrbništvu in njegovem prenehanju se vpisujejo v matični register.36 Obseg skrbnikovih pravic in obveznosti je zakonsko opredeljen, in sicer 258. člen DZ nalaga skrbniku, da mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kakor starši, ni pa mu ga treba preživljati in ga imeti pri sebi.

Osnovni namen skrbništva je zagotovitev zakonitega skrbnika otroku, ki ga ne zastopajo starši, ki v tem delu svoje starševske skrbi ne morejo izvrševati.37 Razlogi za postavitev pod skrbništvo so lahko tako dejanske (smrt staršev, odsotnost/bolezen in podobno) kakor tudi pravne narave (postavitev starša pod skrbništvo, mladoletnost starša, odvzem/omejitev starševske skrbi in podobno). Skrbništvo nastane na podlagi odločbe sodišča, preneha pa s pridobitvijo poslovne sposobnosti otroka, torej traja najdlje do otrokovega osemnajstega leta. Skrbništvo preneha tudi, če je otrok posvojen ali če prenehajo pogoji za skrbništvo (na primer vrnitev starševske skrbi staršem, podelitev starševske skrbi sorodniku). Naloga skrbnika je tudi skrb za otrokove premoženjske koristi,38 pri čemer mora upoštevati otrokovo mnenje, če je otrok sposoben razumeti pomen in posledice, saj skrbnik v otrokovem imenu in na njegov račun samostojno opravlja posle, ki spadajo v redno poslovanje in upravljanje otrokovega premoženja. Ne glede na nekoliko nedorečeno vsebino 259. člena DZ, ko opredeljuje veljavnost pravnih poslov otrok, pa je treba razlikovati položaj mlajših otrok in tistih, ki so že dopolnili starost petnajst let.39 Skrb države za otrokovo korist se odraža v nadzoru skrbnika, saj mora ta CSD poročati o upravljanju otrokovega premoženja,40 in v prepovedi, da bi brez dovoljenja CSD storil kar koli, kar bi presegalo posle rednega poslovanja ali upravljanja otrokovega premoženja. V 248. členu DZ41 tako izrecno opredeljuje pravno-poslovna razpolaganja, ki jih sme skrbnik opraviti le z dovoljenjem CSD, ki na njegov predlog v zvezi s tem izda odločbo. V okviru skrbništva za otroke pa so predvidene še dodatne omejitve obsega skrbnikovih pooblastil.42

O postavitvi otroka pod skrbništvo odloča okrožno sodišče, postopek se lahko začne tudi po uradni dolžnosti,43 pravnomočna odločba o postavitvi pod skrbništvo se pošlje matičnemu registru.44

Kadar ima otrok nepremičnine, DZ v 278. členu nalaga CSD in sodišču, da pošljeta pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo in o prenehanju skrbništva v petnajstih dneh od njene pravnomočnosti pristojnemu sodišču, ki podatek o skrbništvu in prenehanju skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi. Ureditev vpisa zaznamb, kadar gre za skrbništvo otroku, se razlikuje od določb, ki se nanašajo na skrbništvo za odrasle osebe, kjer je v prvem odstavku 69. člena ZNP-1 določeno, da sodišče, ki vodi postopek, pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču (že) obvestilo o uvedbi postopka za postavitev pod skrbništvo, obvestilo in pravnomočni sklep o postavitvi osebe pod skrbništvo ter obvestilo in pravnomočni sklep o prenehanju skrbništva.

Ker v 115. členu ZNP-1 med določbami, ki se iz postopka postavitve odraslih oseb pod skrbništvo uporabljajo tudi v postopku postavitve otrok pod skrbništvo, ni naveden tudi 69. člen ZNP-1, se zastavlja vprašanje, ali to pomeni, da je zakonodajalec za vpise zaznamb skrbništva nad otroki predvidel šele vpis zaznambe pravnomočnega sklepa o postavitvi otroka pod skrbništvo, ni pa predvidel tudi zaznambe začetka postopka, v katerem je lahko izdana odločba o postavitvi otroka pod skrbništvo.

Glede na določbo 278. člena DZ je mogoča še dilema, ali se vpis zaznambe osebnega stanja lahko izvede tudi pri drugih otrokovih pravicah na nepremičninah.

Družinsko sodišče o postavitvi otroka pod skrbništvo ne odloča vedno le v samostojno vodenem postopku, saj je odločanje o skrbništvu otroku lahko pridruženo in tako predmet odločanja tudi v drugih nepravdnih postopkih, zlasti postopkih za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka.

4.2.1 Položaj otroka, ki je dopolnil petnajst let

DZ v 259. členu posebej ureja pravni položaj otroka, ko dopolni starost petnajst let, saj mu zakon priznava delno poslovno sposobnost in zato lahko že sam sklepa svoje pravne posle, dovoljenje skrbnika pa potrebuje le za tiste pravne posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo in po njej. Kateri so tako pomembni pravni posli, je treba ugotoviti glede na dejanske okoliščine v vsakem posameznem primeru, izostanek skrbnikovega dovoljenja, kadar je to glede na vrsto posla potrebno, pa ima lahko za posledico neveljavnost takega posla. Za presojo veljavnosti pravnega posla se upoštevajo določila obligacijskega prava.45 Zahtevano soglasje skrbnika se načeloma poda kot dovoljenje pred sklenitvijo posla, po njegovi sklenitvi pa se lahko poda odobritev k že sklenjenemu poslu.46

4.3 Postavitev odraslih oseb pod skrbništvo

Namen skrbništva za odrasle osebe, ki ga DZ ureja v 262. členu, je zavarovanje premoženjskih in drugih koristi odrasle osebe, ki ne zmore sama uveljaviti svojih pravic in koristi zaradi motenj v duševnem razvoju, težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka (na primer odvisnost od alkohola, drog, zdravil in podobno), ki vpliva na zmožnost razsojanja. Obveznost skrbnika je tudi skrb za zastopanje in varovanje premoženjske koristi varovanca.47 Sodišče v odločbi o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo določi tudi obseg skrbnikovih pravic in obveznosti. Skrbnik je zakoniti zastopnik varovanca, v varovančevem imenu in za varovančev račun samostojno opravlja vse, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, pri čemer mu morajo biti varovančeve koristi glavno vodilo, brez dovoljenja CSD pa ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo posle rednega poslovanja ali upravljanja, mora se posvetovati in upoštevati mnenje varovanca, če ga je ta izrazil in če je sposoben razumeti pomen in posledice. V 248. člen DZ so opredeljeni posli, za katere potrebuje skrbnik posebno dovoljenje CSD.

O postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloča okrajno sodišče po določbah postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.48 Postopek se lahko začne tako na predlog upravičenega predlagatelja kakor tudi po uradni dolžnosti. Predvidena je postavitev začasnega skrbnika49 in posebna vloga CSD pri imenovanju skrbnika.50 Skrbništvo preneha z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi za skrbništvo,51 v skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZMatR pa se skrbništvo in prenehanje tega ukrepa vpišeta v matični register.

Za odraslo osebo z nepremičninami ali drugim premoženjem, glede katerega se vodijo javne knjige ali evidence, je v prvem odstavku 69. člena ZNP-1 predviden vpis zaznambe v zemljiški knjigi, s čimer zakon nalaga nepravdnemu sodišču, da pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču (že) obvestilo o uvedbi postopka za postavitev pod skrbništvo, nato pa tudi obvestilo in pravnomočni sklep o postavitvi osebe pod skrbništvo ter obvestilo in pravnomočni sklep o prenehanju skrbništva.

Iz vsebine zakonske določbe je mogoče povzeti, da zaznamba ni predvidena le za primere, ko je oseba, ki je postavljena pod skrbništvo, lastnik nepremičnin, ampak je mogoče sklepati, da se obveznost vpisa nanaša tudi na primere, ko je imetnik drugih pravic na nepremičnini (hipoteka, osebna služnost in podobno).

4.3.1 Skrbništvo za posebne primere

Kadar niso izpolnjeni pogoji za postavitev otroka ali odrasle osebe pod skrbništvo,52 se o varstvu koristi oseb odloča na podlagi določb o skrbništvu za posebne primere.53 Med takšne spada tudi kolizijski skrbnik, nekoliko drugačen pa je položaj začasnega skrbnika.54

Bistveno za ta prispevek je, da se skrbništvo za poseben primer ne zaznamuje v zemljiški knjigi.55

5. ODLOČANJE O UKREPIH ZA VARSTVO KORISTI OTROK

5.1 Vrste ukrepov po DZ

DZ je na novo in natančneje opredelil ukrepe za varstvo koristi otrok, o katerih je po prejšnji ureditvi odločal in jih izrekal CSD. Ker imajo starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, lahko država izvede potrebne ukrepe za zaščito otrokove koristi le, kadar starši te svoje vloge ne opravijo, ko starševske skrbi do otroka bodisi ne izvajajo, bodisi je ne izvajajo na način, ki bi bil otroku v korist.56 Ukrepi za varstvo koristi otrok so začasne odredbe (ZO), nujni odvzem otroka (dejanje CSD) in ukrepi trajnejšega značaja (UTZ).

Sodišče ukrepe za varstvo koristi otroka izreka le v primeru otrokove ogroženosti,57 in to tako, da zagotovi potrebno/ustrezno zaščito otrokove koristi tako, da čim manj omeji starše pri izvajanju starševske skrbi.58 Ukrepe je mogoče glede na njihovo učinkovitost zaščite ogroženega otroka tudi spreminjati, pa tudi kombinacija ukrepov ni izključena,59 zato za potrebe tega prispevka navajam tako ukrepe, ki jih za zaščito otroka lahko izreče sodišče, kakor tudi postopke, iz katerih izvirajo sodne odločbe, ki jih je treba zaznamovati v zemljiški knjigi.

5.2 Postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok

Za odločanje sodišča o ZO in UTZ je v ZNP-1 predviden postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok,60 ki je nujen, opredeljen je tudi krog predlagateljev,61 postopek pa se v primeru, kadar sodišče oceni, da je za zaščito ogroženega otroka treba izdati UTZ, lahko začne tudi po uradni dolžnosti, med postopkom odločanja o ukrepu pa lahko sodišče ZO izda tudi po uradni dolžnosti.62 Kakor izhaja iz drugega odstavka 154. člena DZ, imajo ukrepi za varstvo koristi otroka omejeno trajanje, saj se lahko izvajajo le, dokler otrok ne postane popolnoma poslovno sposoben, razen v primerih, ko je v zakonu določeno drugače.

5.3 O posameznih ukrepih za varstvo koristi otroka

5.3.1 Začasne odredbe

Za izdajo ZO zadošča, da sodišče s stopnjo verjetnosti63 ugotovi, da je otrok ogrožen, za začasno varstvo pa je mogoče izdati katero koli ZO, s katero je mogoče otroka in njegovo korist zaščititi, zato so vrste ZO predvidene le primeroma.64 Med predvidenimi ZO je opredeljena tudi odredba o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka, ki jo omenjam zato, ker njena posledica lahko ni le zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve otrokovih nepremičnin v zemljiški knjigi,65 ampak tudi izrek začasne omejitve starševske skrbi pri razpolaganju z otrokovim premoženjem ter v obsegu omejitve starševske skrbi tudi postavitev otroka pod skrbništvo in imenovanje skrbnika.66

Že ime nakazuje na omejeno, kratkotrajnejšo veljavnost ZO, kar še posebej velja, kadar je ZO izdana pred uvedbo (rednega) postopka za varstvo koristi otroka, saj velja le sedem dni,67 če ni uveden »redni« postopek. Drugače pa je z veljavnostjo ZO, izdane med postopkom, saj je opredelitev njene veljavnosti odvisna od potrebne zaščite ogroženega otroka in čas njene veljavnosti določi sodišče. V družinskih zadevah je najpogostejši skrajni rok veljavnosti pravnomočno končani postopek, zato je ZO mogoče izdati tudi po koncu postopka na prvi stopnji, ko poteka postopek s pravnimi sredstvi, do pravnomočnosti izpodbijane odločbe in celo dokler ni opravljena izvršba.

Kadar ima otrok nepremičnine ali je imetnik drugih pravic na nepremičnini in sodišče izda ZO, ki se nanaša na omejitev upravičenj staršev v zvezi z upravljanjem otrokovega premoženja in/ali postavi otroka pod skrbništvo, je zaradi zagotovitve učinkovite pravne zaščite otrokovih koristi tako ZO treba zaznamovati tudi v zemljiški knjigi.68

5.3.2 Ukrepi trajnejšega značaja

Dolgoročnejši učinek za zagotovitev zaščite koristi ogroženega otroka imajo UTZ. Pri teh je skrajni rok trajanja posameznega ukrepa določen v zakonu.69 Za razliko od začasnih odredb so ukrepi trajnejšega značaja v DZ določeni taksativno, sodišče pa izbere ukrep glede na vrsto ogroženosti otroka z namenom čim učinkovitejše zaščite njegovih koristi in upoštevanjem načela najmilejšega ukrepa, pri čemer je mogoče ukrepe kombinirati in izreči več ukrepov hkrati, kakor je že obrazloženo. Podrobneje opisujem ukrep omejitve starševske skrbi, ki ga sodišče pogosto izreka skupaj z ukrepoma namestitve otroka v zavod in/ali odvzema otroka staršem,70 in ukrep odvzema starševske skrbi.

Omejitev starševske skrbi71 spada med najmilejše ukrepe, ki jih lahko izreče sodišče za zaščito ogroženega otroka. DZ ne omejuje možnosti, ki jih sodišče lahko izbere za zaščito otrokovih premoženjskih koristi. Tako iz drugega odstavka 171. člena DZ izhaja, da lahko sodišče odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokovega premoženja položaj skrbnika,72 sodišče pa lahko staršem prepove upravljanje otrokove preživnine in premoženja ali jim prepove le odsvojitev ali obremenitev premoženja.73 Za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva otrokovih koristi je v četrtem odstavku 171. člena DZ določeno, da sodišče ob izreku ukrepa za omejitev starševske skrbi otroka postavi pod skrbništvo za zastopanje v obsegu, v katerem staršem omeji upravičenja iz starševske skrbi in imenuje skrbnika.74

Predvideva se, da starši ravnajo v otrokovo korist, kar ob upoštevanju 147. člena DZ pomeni, da se pričakuje, da starši, ki imajo sicer primarno vlogo pri izvajanju starševske skrbi, tudi otrokovo premoženje upravljajo na otroku koristen način, omejeni so le z zakonsko predvidenimi nameni, za katere smejo porabljati dohodke iz otrokovega premoženja, in pogoji, ob katerih smejo (izjemoma) odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka,75 ne omejuje pa njihovih razpolaganj več obvezna pridobitev soglasja CSD kot oblike zaščitne vloge države pri skrbi za premoženjske koristi otrok.

DZ je naložil sodišču, da v primerih, ko obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo ogrozili otrokove premoženjske koristi, izreče ukrepe za omejitev posameznih upravičenj staršev. V praksi je ključna težava, kako pravočasno izvedeti, da starši ogrožajo otrokove premoženjske interese, da bi jih bilo mogoče zaščititi.

Primarno je zaščitna vloga naložena CSD, ki na podlagi pooblastil, ki mu jih daje 153. člen DZ, lahko izvede vsako dejanje za zaščito otrokove koristi in tako na podlagi informacij, ki so mu glede ogroženosti otroka sporočene,76 ali poznavanja družinskih razmer iz preteklega dela z družino, od staršev zahteva predložitev računa o upravljanju otrokovega premoženja. Če starši v takem primeru ne sodelujejo s CSD in ne upoštevajo zahteve za predložitev poročila o premoženju otroka in svojem upravljanju oziroma razpolaganju z njim, CSD o tem obvesti sodišče, ki po izvedbi postopka odloči o primerni obliki omejitve starševske skrbi, vendar sodišče ukrep izreče le, če oceni, da sta starša ali eden od njiju že razpolagala ali da še vedno razpolagata z otrokovim premoženjem tako, da ogrožata premoženjske interese otroka. Ključni pogoj za izrek ukrepa je ugotovitev ogroženosti otroka, v nasprotnem primeru, četudi bi starša z otrokovim premoženjem ne ravnala v skladu z določbami 147.–149. člena DZ,77 pa otrokove koristi zaradi tega ne bi bile ogrožene, sodišče ukrepa omejitve starševske skrbi ne izda.

Ukrep omejitve starševske skrbi je mogoče izreči kot samostojen ukrep, kadar so z njim zadostno varovane koristi ogroženega otroka, ko pa je potreben otrokov umik iz družinskega okolja in je zaradi zaščite njegove koristi potreben še izrek kakšnega drugega ukrepa, sodišče o omejitvi starševske skrbi odloči skupaj s takim ukrepom.

Tako je ukrep omejitve starševske skrbi lahko izrečen skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem, opredeljenim v 174. členu DZ, saj z odvzemom ne prenehajo druge pravice in obveznosti staršev do otroka (stiki, preživljanje, zastopanje in podobno), razen, če sodišče v skladu s 171. členom DZ ob tem ukrepu omeji tudi starševsko skrb.78 Prav tako je lahko izrečen skupaj z ukrepom namestitve otroka v zavod,79 opredeljenim v 175. členu DZ, saj tudi pri tem UTZ druge pravice in obveznosti staršev ne prenehajo, razen kadar sodišče hkrati v skladu s 171. členom DZ omeji tudi starševsko skrb.

Ukrep odvzema starševske skrbi80 je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja, ko ni več mogoča dobra napoved starševskih zmožnosti za izvajanje starševske skrbi v otrokovo korist. Pomeni odvzem vseh upravičenj staršev in odvzem možnosti odločanja o otroku, s čimer se zavaruje otrokova korist.81 Ob odvzemu starševske skrbi lahko sodišče med drugim odloči tudi o postavitvi otroka pod skrbništvo, če o tem še ni bilo odločeno, in skrbnika tudi imenuje.82 Odvzem starševske skrbi in prenehanje tega ukrepa se vpišeta tudi v matični register.83

Kadar sodišče o ukrepih za varstvo koristi otrok odloča samostojno, upošteva določbe postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok, pri čemer drugi odstavek 112. člena ZNP-1 nalaga sodišču, če je otrok lastnik nepremičnine, da pošlje (že) obvestilo o začetku postopka za odvzem starševske skrbi in omejitev upravičenj staršev v zvezi z upravljanjem otrokovega premoženja, pozneje pa tudi obvestilo in pravnomočni sklep o odvzemu starševske skrbi in o omejitvi upravičenj staršev v zvezi z upravljanjem tega premoženja zemljiškoknjižnemu sodišču za vpis zaznambe v zemljiško knjigo. Prav tako pa tudi, da po zavrnitvi predloga ali ustavitvi postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, in po prenehanju ukrepov, pošlje o tem zemljiškoknjižnemu sodišču obvestilo za izbris opravljenih zaznamb v zemljiško knjigo. Iz besedila navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi bila predvidena zaznamba osebnega stanja tudi, kadar je otrok imetnik drugih pravic na nepremičnini.84

6. SKLEP

Terminologija v posameznih zakonskih določbah,85 ki nalagajo družinskemu/nepravdnemu sodniku, da po uradni dolžnosti zagotovi vpis zaznamb osebnih stanj v zemljiško knjigo, je nekoliko nedosledna, saj pri posameznih institutih ni mogoče natančno razbrati, ali naj se zaznambe vpišejo le v primeru, če je otrok/varovanec lastnik nepremičnine, ali tudi v primeru, ko je ta imetnik katerih drugih pravic, vknjiženih v zemljiško knjigo, pri katerih je v skladu z določbo 13. člena ZZK-1 mogoča zaznamba osebnega stanja. Z vidika pravne varnosti in namena zaznamb osebnega stanja za različne pristope ni najti nobenega razloga,86 zato menim, da je treba zaznambe vpisati pri vseh vknjiženih pravicah, na kar kaže tudi določba 65. člena ZZK-1, ko opredeljuje zaznambo osebnega stanja in predvideva njen vpis pri imetniku pravic na nepremičnini.

ZNP-1 v prvem odstavku 69. člena (skrbništvo za odrasle osebe) in drugem odstavku 112. člena (odvzem/omejitev starševske skrbi) določa, da se z obvestilom sodišča, ki vodi postopek, vpiše zaznamba že ob uvedbi/začetku postopka (3. člen ZNP-1).

V procesnih določbah ni najti podlage, kako ravnati, kadar gre za postavitev otroka pod skrbništvo, saj je za ta postopek obveznost vpisa zaznambe predvidena le v 278. členu DZ, vendar šele zaznamba pravnomočne odločbe o postavitvi otroka pod skrbništvo in o prenehanju skrbništva.

Ob iskanju razlogov za različno ureditev postopanja in časovno učinkovanje zaznamb je sicer mogoče upoštevati, da se v primeru, ko ima otrok starše, večina postopkov postavitve otroka pod skrbništvo obravnava skupaj z odločanjem o ukrepih za varstvo koristi otroka, zlasti skupaj z ukrepom omejitve starševske skrbi (omejitev upravičenj staršev v zvezi z upravljanjem otrokovega premoženja), ki se pogosto izreka tudi v kombinaciji z drugimi ukrepi. Tako je lahko v teh primerih na podlagi drugega odstavka 112. člena ZNP-1 vpisana tudi že zaznamba začetka postopka (v okviru katerega bo obravnavana tudi postavitev otroka pod skrbništvo).

Kako je z vpisom zaznambe začetka postopka za postavitev otroka pod skrbništvo, ko se ta vodi samostojno, bo pokazala sodna praksa. Dejstvo, da je bila v predlogu Zakona o nepravdnem postopku uporaba določbe zdaj 69. člena ZNP-1, ki (že) ureja zaznambo uvedbe postopka v zemljiški knjigi, predvidena tudi za postopek postavitve otroka pod skrbništvo, pa lahko kaže, da je prišlo do redakcijske napake, zaradi katere je v 115. členu ZNP-1 pomotoma izostala tudi navedba 69. člena ZNP-1, saj je med zakonodajnim postopkom prišlo do preštevilčenj posameznih členov.87 Ker tako ni najti razumnih razlogov za različne pristope, saj tudi določba 66. člena ZZK-1 enotno ureja postopanja zemljiškoknjižnega sodišča pri vpisu zaznamb v zvezi s skrbništvom, je treba tudi v postopkih postavitve otroka pod skrbništvo zagotoviti vpis zaznambe začetka postopka.88

Kadar je vsebina postopka odločanje o postavitvi otroka pod skrbništvo oziroma o odvzemu starševske skrbi ali omejitvi starševskih upravičenj njegovim staršem, mora družinski sodnik že ob uvedbi postopka preveriti, ali je otrok lastnik oziroma imetnik drugih pravic na nepremičnini in z vložitvijo obvestila v elektronski obliki pravočasno obvestiti zemljiškoknjižno sodišče, da vpiše zaznambo začetka takega postopka.

Navedeni ukrepi se ne izrekajo le samostojno, ampak tudi skupaj z drugimi ukrepi za varstvo koristi otroka oziroma so njihova posledica, ali pa se izrekajo celo v okviru drugih postopkov, zato utegnejo ob nedoslednosti pri pošiljanju obvestil o začetku postopka zemljiški knjigi v praksi nastajati težave. Pazljivost je potrebna, ko se bo za izrek ukrepa, za katerega je predvidena zaznamba, oziroma za zagotovitev nadomestne skrbi s postavitvijo otroka pod skrbništvo odločilo sodišče po uradni dolžnosti.

Družinsko/nepravdno sodišče mora v primerih, ko je treba zemljiškoknjižnemu sodišču skupaj z obvestilom poslati tudi sklep, temu poslati le izrek pravnomočnega sklepa brez obrazložitve, saj razlogi, zaradi katerih je oseba postavljena pod skrbništvo, za zaznambo niso pomembni. Ker se z vpisom zaznambe osebnega stanja v zemljiško knjigo objavijo pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost razsojanja fizične osebe, ki je imetnik pravic na nepremičnini, se zaznamba vpiše le v predvidenem obsegu, zato ni treba vpisati tudi podatkov o skrbniku, saj se ta lahko zamenja, nepotreben je tudi zapis o morebitnem odvzemu volilne pravice in drugi podrobnejši (zasebni) podatki.

SEZNAM LITERATURE:

- BURKELC, Frida. Osnutki vzorcev predlogov po Družinskem zakoniku. Ljubljana: Odvetnik, 2019, št. 2, str. 90–101.

- CANKAR, Nataša. Ureditev skrbništva po Družinskem zakoniku. Ljubljana: Pravna praksa, 2020, št. 31–32, priloga.

- ČUJOVIČ, Matej. Novela Zakona o nepravdnem postopku: sodna odločba, sodna poravnava in pravna sredstva po novi ureditvi. Ljubljana: Pravosodni bilten, 2019, št. 1, str. 83–92.

- DOLAR BOŽIČ, Tanja. Razlika med skrbništvom za posebni primer in trajnim skrbništvom, delovno gradivo. Portorož: Civilnopravna sodniška šola, 2020.

- JUHART, Miha, PLAVŠAK, Nina (red.). Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga. Ljubljana: GV Založba, 2003.

- JUHART, Miha, TRATNIK, Matjaž, VRENČUR, Renato. Stvarno pravo. Ljubljana: GV Založba, 2007.

- KONČINA PETERNEL, Mateja. Postopki za varstvo koristi otroka in vloga otroka v teh postopkih. Ljubljana: Pravosodni bilten, 2019, št. 1, str. 93–105.

- KRALJIĆ, Suzana. Družinski zakonik s komentarjem. Maribor: Poslovna založba MB, 2019.

- OREHAR IVANC, Metoda. Procesni položaj osebe, o kateri se vodi postopek, in vloga začasnega skrbnika, delovno gradivo. Portorož: Civilnopravna sodniška šola, 2020.

- MAROLT, Nadja. Začasne odredbe po Družinskem zakoniku – osnutki vzorcev predlogov. Ljubljana: Odvetnik, 2019, št. 2, str.74–89.

- MURGEL, Jasna, CVETKO, Žiga. Imenovanje skrbnika pri izreku ukrepa omejitve starševske skrbi. Ljubljana: Pravna praksa, 2019, št. 46, str. 18–19.

- NOVAK, Barbara (red) in drugi. Komentar Družinskega zakonika. Ljubljana: Uradni list RS, 2019.

- PLAVŠAK, Nina. Uvodna pojasnila Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ljubljana: GV Založba, 2003.

- PODOBNIK OBLAK, Nadja. Dileme sodnika pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, delovno gradivo. Portorož: Civilnopravna sodniška šola, 2020.

- TRATNIK, Matjaž, VRENČUR, Renato. Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi. Maribor: Inštitut za nepremičninsko pravo, 2008.

- WEBER, Nana. Družinski zakonik (DZ)/uvodna pojasnila. Ljubljana: GV Založba, 2018.

-------------------------------

1 Prispevek je bil z naslovom » Družinski zakonik in nepravdni postopek v zemljiškoknjižnih postopkih« pripravljen za predstavitev v zemljiškoknjižni šoli 2020, ki je bila izvedena na daljavo 5. in 6. novembra 2020 v organizaciji Centra za izobraževanje v pravosodju.

2 22. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1).

3 O zaznambah glej podrobneje Juhart in drugi, nav. delo, 2007, str. 182, in tudi Tratnik in drugi, nav. delo, 2008, str. 454–456.

4 Glej 6. člen ZZK-1. O publicitetnem učinku vpisov v zemljiško knjigo tudi Plavšak, nav. delo, str. 35–38 in Tratnik in drugi, nav. delo, str. 454 in 455.

5 Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI.

6 Tako četrti odstavek 118. člena ZZZDR, tudi 66. člen ZZK-1.

7 222. člen ZZZDR.

8 Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ, 131/03 – odl. US, 77/08 – ZDZdr, 10/17 – ZPP-E in 16/19 – ZNP-1.

9 Glej 60. člen v zvezi s 56. členom ZNP.

10 Glej 293. in 295. člen DZ.

11 118. člen ZZZDR.

12 Glej 262.–266. člen DZ.

13 Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (57. –71. člen ZNP-1).

14 Glej 257.–261. člen DZ.

15 Postopek za postavitev otroka pod skrbništvo (113.–115. člen ZNP-1).

16 O novostih v nepravdnem postopku glej podrobneje Čujovič, nav. delo, 2019, str. 83–92, Končina Peternel, nav. delo, str. 93–105.

17 Obstoj postopka (3. člen ZNP-1).

18 Prvi odstavek 69. člena ZNP-1.

19 Glej 93. člen ZNP-1.

20 Glej Novak v Novak in drugi, nav. delo, str. 411.

21 151. člen DZ. Glej tudi 104. člen ZNP-1.

22 Zakoniti zastopniki – prvi odstavek 145. člena DZ.

23 Glej 1. točko prvega odstavka 4. člena Zakona o matičnem registru – ZMatR (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19).

24 Glej 136. člen v povezavi s 147. do 149. členom DZ.

25 Tako 111. člen ZZZDR.

26 Glej Plavšak v Juhart in drugi, nav. delo, 2003, str. 416–418. Takšno stališče je zavzelo tudi VSRS v zadevi II Ips 249/94.

27 Glej 148. člen DZ.

28 Prvi odstavek 149. člena DZ.

29 Podrobneje o tem glej Erjavec v Novak in drugi, nav. delo, str. 460–463.

30 Glej 149. člen DZ.

31 Četrti odstavek 151. člena DZ in 104. člen ZNP-1. Obvezno predhodno svetovanje (prvi odstavek 203. člena DZ).

32 Primerjaj 146. člen DZ in 108. člen ZZZDR, tako tudi Weber, nav. delo, str. 108–109.

33 293. člen DZ.

34 Po obligacijskih pravilih so posli sklenjeni brez potrebnega soglasja zakonitega zastopnika relativno neveljavni (izpodbojni). Glej 94. in 95. člen Obligacijskega zakonika – OZ (Uradni list RS, št. 97/07, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631).

35 Glej 257. člen DZ in prvi odstavek 145. člena DZ. Podrobneje o tem Cankar, nav. delo, 2020.

36 9. točka prvega odstavka 4. člena ZMatR.

37 Glej podrobneje Kraljić, nav. delo, str. 1004–1017.

38 V življenju se to kaže kot skrb za otrokovo vzgojo in izobrazbo, zdravje, premoženje in zastopanje otroka (natančno o tem: prav tam, str. 1019–1031).

39 Glej 259. člen DZ. Glej tudi Novak in drugi, nav. delo, str. 821.

40 250. in 251. člen DZ.

41 248. člen DZ se uporablja za skrbništvo za odrasle in tudi, kadar gre za skrbništvo za otroke.

42 260. člen DZ.

43 113.–115. člen ZNP-1.

44 Glej 277. člen DZ in 9. točko prvega odstavka 4. člena ZMatR.

45 41. člen OZ.

46 Več o tem Kraljić, nav. delo, str. 1031–1036.

47 Več o tem Kraljić, nav. delo, str. 1042–1068.

48 Glej 57.–70. člen ZNP-1.

49 Tako 265. člen DZ. Podrobneje o tem glej Cankar, nav. delo, 2020.

50 64. člen ZNP-1.

51 O postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo glej tudi Podobnik Oblak, nav. delo, 2020.

52 O tem več Dolar Božič, nav. delo, 2020.

53 Podrobneje o tem Kraljić, nav. delo, str. 1091–1130 in Novak v Novak in drugi, nav. delo, 2019, str. 837–843.

54 Glej 57.–70. člen ZNP-1, še posebej 59. člen ZNP-1. Več v Orehar Ivanc, nav. delo, 2020.

55 Podrobneje glej Erjavec v Novak in drugi, nav. delo, str. 856–857.

56 Glej 135. člen DZ v zvezi s 154. členom DZ.

57 Drugi odstavek 157. člena DZ.

58 Načelo najmilejšega ukrepa, 156. člen DZ. Podrobneje o tem Čujovič v Novak in drugi, nav. delo, str. 483485.

59 160. člen DZ. Več o odločanju o ukrepih in spremljanju njihovega izvajanja prav tam, str. 499–509.

60 105.–112. člen ZNP-1.

61 V prvem odstavku 106. člena ZNP-1.

62 Glej 177. in 178. člen DZ ter 111. člen ZNP-1.

63 Dokazni standardi, izoblikovani v teoriji in praksi, ki se povezujejo s stopnjami materialne resnice, so gotovost, prepričanje, verjetnost in dvom.

64 Glej 162. člen DZ. O vsebini predlogov za izdajo ZO glej podrobneje Marolt, nav. delo, 2019, str. 74-89, zlasti: predlog za izdajo ZO o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka, ki v zaščito otrokovih koristi med drugim predvideva zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve pri otrokovih nepremičninah vpisanih v zemljiško knjigo.

65 O zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve glej četrti odstavek 98. člena ZZK-1.

66 Primerjava učinkov zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznambe osebnih stanj (5.točka obrazložitve sklepa VSM I Cp 711/2018.

67 Glej 166. člen DZ.

68 Glej drugi odstavek 112. člena ZNP-1 in 278. člen DZ.

69 V petem odstavku 171. člena DZ je določeno, da ukrep omejitve starševske skrbi traja največ eno leto, če sodišče o tem ukrepu odloča skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, pa traja največ tri leta. Iz četrtega odstavka 174. člena DZ izhaja, da traja ukrep odvzema otroka staršem največ tri leta; enako najdaljše trajanje je določeno v tretjem odstavku 175. člena DZ tudi za ukrep namestitve otroka v zavod. Glede na vsebino potrebnega varstva otrokove koristi, ki je ogrožena, pa trajanje ni opredeljeno pri ukrepu odločitve o zdravniškem pregledu ali zdravljenju (172. člen DZ), ukrepu omejitve stikov ali odvzema pravice do stikov (173. člen DZ) in pri ukrepu odvzema starševske skrbi.

70 O vsebini predlogov za izrek UTZ glej podrobneje Burkelc, nav. delo, str. 90–101.

71 Glej 171. člen DZ.

72 Glej zlasti tretji odstavek 247. člena in 248. člen DZ.

73 Zaznamba odsvojitve ali obremenitve.

74 O tem tudi Murgel in drugi, nav. delo, str. 16.

75 Glej 148. in 149. člen DZ.

76 180. člen DZ – dolžnost obveščanja v primeru zaznave ogroženosti otroka.

77 Čujovič navaja primer, ko starši porabijo otrokova finančna sredstva za nakup nepremičnine, pri čemer kot lastnika nepremičnine v zemljiško knjigo vknjižijo izključno otroka. Čujovič v Novak in drugi, nav. delo, str. 565.

78 Drugi odstavek 174. člena DZ.

79 Drugi odstavek 175. člena DZ.

80 Prvi odstavek 176. člena DZ.

81 Podrobneje o odvzemu starševske skrbi glej Čujovič v Novak in drugi, nav. delo, str. 589–598.

82 Glej tretji, četrti in peti odstavek 176. člena DZ.

83 7. točka četrtega odstavka ZMatR.

84 Glej 13. člen ZZK-1 (razen stvarne služnosti in zemljiškega dolga).

85 Primerjaj 278. člen DZ, prvi odstavek 69. člena in drugi odstavek 112. člena ZNP-1 ter 66. in 67. člen ZZK-1.

86 Tako tudi Erjavec, v Novak in drugi, nav. delo, str. 855.

87 Glej podrobneje komentar predlagatelja k 114. členu v predlogu ZNP-1, str. 191, https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=93.

88 »Redakcijska napaka« je spregledana tudi v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1) Razširjenja uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 269, glej tudi str. 197.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ člen 147, 149, 171, 171/2, 259, 262, 278
Datum zadnje spremembe:
09.06.2022

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC01MTIxNA==