Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 15cT1wcmF2bm9tbyVDNCU4RG5vJTIwcmF6c29qZW5hJTIwc3R2YXIlMjBpbiUyMG5hZGFsamV2YW5vJTIwa2F6bml2byUyMGRlamFuamUmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sodba Kp 40/2003Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek25.02.2003nadaljevano kaznivo dejanje - pravnomočna sodbaKer je bil obdolženec že pravnomočno obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po 2. in 1. odst. 211. čl. KZ, sedaj obravnavano kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v istem času, bi to kaznivo dejanje spadalo v že pravnomočno obsodilno sodbo. Zato je treba kljub dokazanosti sedaj obravnavanega kaznivega dejanja obtožbo zavrniti. Že razsojena pravnomočna zadeva pomeni oviro, ki izključuje kazenski pregon. 
VSRS Sodba I Ips 39647/2010-361Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.11.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost – nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar – nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaZa že razsojeno stvar bi lahko šlo le, če bi bil obsojenec pravnomočno obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja, kasnejši kazenski postopek pa bi obsegal njegova ravnanja, ki bi jih bilo mogoče vključiti v že razsojeno nadaljevano kaznivo dejanje.
VSRS Sodba I Ips 11925/2009-211Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.06.2016kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - zloraba položaja ali pravic – eno kaznivo dejanje – nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – čas izvršitve kaznivega dejanja – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjemDejanja, storjena zoper istega oškodovanca, ki so neločljivo povezana z obsojenčevim naklepom in jih od vsega začetka povezuje obsojenčev jasen cilj pridobiti veliko premoženjsko korist, pomenijo eno kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ in ne nadaljevano kaznivo dejanje, sestavljeno iz posameznih obsojenčevih ravnanj, ki imajo znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 244. člena KZ.
VSM Sodba II Kp 8627/2014Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek10.04.2019kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - kršitev načela ne bis in idem - realni stek - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbePo oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi podana zgoraj navedena povezava med kasneje odkritim kaznivim dejanjem poslovne goljufije obdolženca, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in pred tem obravnavanim nadaljevanim kaznivim dejanjem poslovne goljufije, o katerem je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22444/2015 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 22444/2015 z dne 9. 1. 2018. Natančna primerjava opisov dejanj obeh sodb pokaže, da gre za ista izvršitvena dejanja obdolženca, ki so tudi časovno povezana. Zakonska rehabilitacija (ob izpolnjenih pogojih) namreč nastopi, četudi sodba iz kazenske evidence fizično ni izbrisana. Ker obdolženi I. V. v času teka zastaralnega roka ni storil enako hudo ali hujše kaznivo dejanja (obsojenec je bil sicer kasneje obsojen še za nadaljevano kaznivo...
Sodba I Ips 18724/2010-49Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.09.2011kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementiKer gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči.
Sodba I Ips 36893/2010-423Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankcijiV okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
Sodba I Ips 317/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.02.2010kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar – nadaljevano kaznivo dejanjeKoličina mamila, zasežena obsojencu ob hišni preiskavi, je bila namenjena nadaljnji prodaji, ta kriminalna količina pa nikakor ne more biti zajeta v že izvršene prodaje v drugi državi, storjene pred zasegom mamila.
VSRS Sodba I Ips 51408/2010-163Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.11.2015kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje – poslovna goljufijaZastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
VSM sodba II Kp 27662/2010Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek09.03.2017nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije - odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi - varnostni ukrep odvzema predmetov - že pravnomočno razsojena stvar - nastanek premoženjske škode - zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije - pravilnost dokazne presoje - zaporna kazen - izrek primerne in pravične kazniPrav pa ima pritožnik, ko v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona po členu 372 točka 3 ZKP in trdi, da je bil obdolženec za kaznivi dejanji, ki sta opisani v izreku sodbe pod točka 1 - točka 57 in pod točka 2 - točka 17, že pravnomočno obsojen, in sicer s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju 9/2007 z dne 1. 10. 2009, pravnomočno dne 31. 3. 2010 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 548/2007 z dne 8. 12. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 24339/2010 z dne 2. 7. 2010. Ker je takšno kršitev pritožbeno sodišče ugotovilo tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe, in sicer za dejanje opisano pod točka 1 - točka 3, kjer gre za enak očitek kot v točki 57, je tako ob ugoditvi pritožbi v tem delu in po uradni dolžnosti iz izreka sodbe...
Sodba I Ips 9200/2009-206Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.09.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaIzključitev naknadnega sojenja za kvantitativno večji del nadaljevanega kaznivega dejanja bi bila v nasprotju z namenom tega instituta.
VSRS Sodba I Ips 8618/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.09.2017kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - isti historični dogodek - ista pravno pomembna dejstva - pravna opredelitev kaznivega dejanjaZa presojo ali gre za ista dejanja, velja naravni kriterij, to je v prvi vrsti dejstva in okoliščine historičnega dogodka, o katerih je že bilo razsojeno. Kriterij pravne narave pa bo potrebno upoštevati samo tedaj, ko dejanja, ki niso zajeta v konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja, o kateri je že bilo razsojeno, ne morejo biti samostojen predmet nove obtožbe.
VSL Sklep VII Kp 64824/2012Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek14.03.2017kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - pravna opredelitev kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - več oškodovancev - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - kršitev kazenskega zakonaPri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 ni mogoče uporabiti instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, ker se s predmetnim kaznivim dejanjem prvenstveno ščiti delavčeva socialna varnost.
Sodba I Ips 4/97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.02.1999pravnomočno razsojena stvar - zahteva za preiskavo za več kaznivih dejanj - sklep o preiskavi le za nekatera kazniva dejanja iz zahteve - vložitev neposredne obtožnice za preostala kazniva dejanjaČe se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zahteva, naj o tem odloči senat (7.odst. 169.čl. ZKP). Preiskovalna sodnica v obravnavanem primeru takšne zahteve ni podala, sama pa zahteve državnega tožilca ni mogla zavrniti, saj takšne pristojnosti ni imela. To pomeni, da o zahtevi državnega tožilca za navedena kazniva dejanja ni bilo odločeno in zato navedena dejanja ne morejo predstavljati pravnomočno razsojene stvari, glede katere državni tožilec ne bi smel vložiti obtožnice (3.tč. 1.odst. 277.čl. ZKP) ali sodišče o njej ne bi smelo meritorno odločati (3.tč. 357.čl. ZKP). Pravice obdolženca s tem niso bile kršene, saj je imel možnost obstoj utemeljenega suma, da so bila storjena dejanja, ki mu jih je očitala obtožba, izpodbijati v ugovornem postopku zoper obtožnico, tako kot bi imel možnost to izpodbijati s pritožbo zoper sklep o preiskavi, v obeh primerih je (bi) odločal o tem senat sodišča...
Sodba I Ips 195/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.10.2009bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obramba z zagovornikom - pritožbeni postopek – presoja navedb pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih trditev – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanjepravnomočno razsojena stvarSodišče druge stopnje mora presoditi navedbe pritožbe (in navesti kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti), če pa se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, teh razlogov ni dolžno ponavljati, temveč zadošča, da se nanje določno sklicuje.
Sodba I Ips 139/99Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.11.2002obravnava pred sodiščem druge stopnje - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaPritožbeno sodišče je z opustitvijo vabila oškodovancem in njihovim pooblaščencem na pritožbeno obravnavo, kot to določa 2. odstavek 380. člena ZKP, kršilo 2. odstavek 371. člena ZKP.

Izberi vse|Izvozi izbrane