<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 861/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.861.2019

Evidenčna številka:VSL00024223
Datum odločbe:26.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Majda Lušina
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:denarna odškodnina - krivdna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti

Jedro

Ker pritožnik konkretizirano ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, nasprotna stranka pa odgovora na pritožbo ni podala, je pritožbeno sodišče pri presoji, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno ali ne, vezano na dejstveno podstat, ki izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

* v 4. točki izreka tako spremeni, da je tožena stranka dolžna tožniku (poleg že pravnomočno prisojene odškodnine iz 3. točke izreka) plačati še 1.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 20. 2013 do plačila;

* v 5. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožniku (poleg že pravnomočno prisojenega zneska stroškov 29,39 EUR) plačati še 533,67 EUR pravdnih stroškov;

* v 6. točki izreka tako, da se znesek 645,92 EUR nadomesti z zneskom 485,07 EUR ter se tožnikov uspeh iz 16,91 % spremeni v 37,6 %;

* v 7. točki izreka tako, da se znesek 131,45 EUR nadomesti z zneskom 292,3 EUR ter se uspeh tožene stranke iz 83,09 % spremeni v 62,4 %.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti 227,85 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 3.400 EUR, ustavilo (1. točka izreka). Nobenega pravdna stranka te odločitve ne izpodbija, zato je ta pravnomočna in ni predmet pritožbenega preizkusa. Povedano velja tudi za odločitev o dopustitvi spremembe tožbe (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 1.554,24 EUR in zamudne obresti (3. točka izreka), v preostalem (glede 7.639,76 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi) je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo (4. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka, in sicer je toženi stranki naložilo, da tožniku povrne 29,39 EUR (5. točka izreka), glede stroškov izvedenca psihiatra pa je obema strankama naložilo, da jih v skladu z (ne)uspehom v postopku nakažeta v proračun Republike Slovenije (6. in 7. točka izreka).

3. Proti zavrnilnemu delu in odločitvi o stroških postopka se pravočasno pritožuje tožnik. Pri tem izpostavlja, da ne vztraja pri prvotnem zahtevku, temveč se pritožuje le, kolikor je sodišče prve stopnje s sodbo zavrnilo njegov zahtevek za 5.400 EUR (od tega 3.000 iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju, 400 EUR za strah in 2.000 zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Višje sodišče pritožbenih navedb na tem mestu ne bo povzemalo, temveč se bo do njih opredelilo v ožji obrazložitvi te sodbe.

4. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Pritožnik konkretizirano ne izpodbija niti ene dejanske ugotovitve, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, temveč graja uporabo materialnega prava (češ da je nepravilna) na tako ugotovljeno dejansko stanje.1 Ob podani procesni situaciji (zlasti tudi ob odsotnosti odgovora na tožbo tožene stranke) je pritožbeno sodišče (pri presoji, ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno ali ne) zato vezano na dejstveno podstat, ki izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe.

7. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja (telesnih in duševnih) bolečin, strahu in obsega zmanjšanja življenjskih aktivnosti glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, pri drugem pa mora sodišče pri odmeri odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi višina odškodnine podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (prvi in drugi odstavek 179. člena OZ).

8. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje glede odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju premalo upoštevalo število poškodb in nevšečnosti pri zdravljenju. Ni namreč mogoče mimo presoje, da gre za poškodbe blažje vrste,2 ter da nevšečnosti3 niso bile tolikšne, da bi same po sebi oziroma skupaj z vrsto poškodb terjale prisojo še dodatne odškodnine iz tega naslova.4 Pač pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je bil v bolniškem staležu polno pet mesecev in potem še osem mesecev polovično.5 Ob izrecni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik ves čas zdravljenja trpel stalne zmerne do srednje hude bolečine, višje sodišče sodišče sodi, da je primerna odškodnina iz tega naslova 4.000 EUR. Ker mu je sodišče prve stopnje prisodilo manj, mu je razliko (1.500 EUR) prisodilo višje sodišče s to sodbo (peta alineja 358. člena ZPP). Pritožbena zahteva po še višji odškodnini (še nadaljnjih 1.500 EUR) nima opore v primerljivih zadevah iz sodne prakse, zato je višje sodišče pritožbo v preostalem zavrnilo in sodbo v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pritožnik utemeljeno graja tudi odločitev v zvezi z odškodnino za strah. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bil tožnik ob dogodku in neposredno po njem v smrtnem strahu, sekundarni strah, tj. strah za izid zdravljenja pa je trajal (op. pritožbenega sodišča) 165 dni. Ob takih ugotovitvah je v celoti utemeljen zahtevek iz naslova strahu v višini 1.200 EUR, zato je višje sodišče tožniku prisodilo razliko 400 EUR (peta alineja 358. člena ZPP).

10. Neutemeljeno pa se pritožnik zavzema za dvig odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Kot prvo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obravnavani škodni dogodek pri njem ni pustil trajnih posledic zmanjšanja življenjskih aktivnosti v anatomskem in funkcionalnem smislu.6 Drži, da so (tudi) zaradi obravnavane nesreče pri tožniku nastopile trajne posledice v okviru osebnostne spremenjenosti, vendar pa sta za zavrnitev pritožbe ključni dve stvari. Prvič, da je tožnikovo stanje posledica ne le obravnavanega škodnega dogodka, in drugič, da pritožnik razen nočnih mor in brezvoljnosti ne zatrjuje, kako se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala. Ker je sovzrok za tožnikovo stanje posledica človekovega ravnanja (predhodne nezgode), se pritožnik neutemeljeno sklicuje na odločbo VSL I Cp 675/2016, saj večji obseg škode ni posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja,7 za ugotovljeno zmanjšanje njegove življenjske aktivnosti (nočne more in brezvoljnost) pa je ob sovzrokovanju več dejavnikov (pri čemer tožena stranka ne odgovarja za vse, temveč le za tu obravnavanega) 1.000 EUR primerna odškodnina tudi po oceni pritožbenega sodišča. Zato je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in sodbo v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

11. Sklepno višje sodišče še dodaja, da je tožnik za vso škod iz obravnavanega škodnega dogodka prejel skupaj odškodnino skoraj 6.000 EUR oziroma nekaj manj kot 6 povprečnih mesečnih plač. Taka višina odškodnine je po prepričanju pritožbenega sodišča ustrezno umeščena med podobne primer iz sodne prakse, upošteva pa tudi tožnikove specifičnosti, tako da je tudi načelo individualizacije ustrezno upoštevano.

12. Delna ugoditev tožnikovi pritožbi (za 1.900 EUR)8 je vplivala tudi odločitev o stroških postopka, saj je tožnik po odločitvi pritožbenega sodišča uspel več, in sicer je uspel s 37,6 %, tožena stranka pa potemtakem z 62,4 %.9

13. Sodišče prve stopnje je tožnikove stroške odmerilo na 2.172,63 EUR,10 stroške tožene stranke pa na 406,79 EUR.11

14. Po novem izračunu mora tožena stranka tožniku povrniti 37,6 % stroškov ali 816,90 EUR, tožnik pa toženi stranki 62,4 % ali 253,83 EUR. Po poračunu se izkaže, da mora tožena stranka tožniku povrniti 563,06 EUR. Ker je sodišče prve stopnji toženi stranki naložilo le plačilo 29,39 EUR, ji višje sodišče nalaga še plačilo razlike, tj. 533,67 EUR.

15. V zvezi z odločitvijo o stroških za izvedenca psihiatra, glede katerih je sodišče prve stopnje sklenilo, da morata pravdni stranki (vsaka v skladu s svojim (ne)uspehom v pravdi) v proračun nakazati ustrezen del stroškov, je višje sodišče glede na spremenjeni uspeh poseglo v 6. in 7. točko izpodbijane sodbe tako, da je ustrezno spremenilo uspeh posamezne stranke v postopku ter temu prilagodilo znesek, ki ga mora vsaka od njiju plačati v proračun. Stroški izvedenca so znašali 777,37 EUR, kar pomeni, da mora tožnik plačati 62,4 % teh stroškov ali 485,07 EUR, tožena stranka pa 37,6 % ali 292,3 EUR.

16. Tožnikov pritožbeni uspeh znaša 35 % (1.900 EUR od s pritožbo uveljavljanih 5.400 EUR). Sodišče druge stopnje je tožniku priznalo 285 EUR za sodno takso za pritožbo ter 500 odvetniških točk za sestavo pritožbe, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 300 EUR, povečano za 22 % DDV pa 366 EUR. Skupaj znašajo tožnikovi pritožbeni stroški 651 EUR, od česar mu je tožena stranka glede na pritožnikov uspeh dolžna povrniti 227,85 EUR.

-------------------------------
1 Uvodoma sicer reče, da izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, a iz nadaljnjih pritožbenih navedb izhaja, da jih sprejema, saj se nanje sklicuje in nanje veže svoje materialnopravne poglede.
2 Tožnik je po ugotovitvah sodišča prve stopnje utrpel pretegnjenje vratne mišice, udarnino spodnjega dela hrbta, udarnino prsnice, udarnino in odrgnino desne roke, zvin desnega zgornjega skočnega sklepa in obtolčenje glave.
3 Tožnik je po ugotovitvah sodišča prve stopnje opravil tri RTG slikanja, preglede na dan nesreče in konkretne preglede po nesreči, preglede pri fiziatrinji, 30 fizioterapij in 15 akupunktur, dvakrat je obiska anesteziologa, sedemkrat osebno zdravnico, jemal je tudi antirevmatike in opioide, opravil pa je tudi nekaj pregledov pri psihiatru, ki ga je sicer obiskoval že prej.
4 Sodišče prve stopnje je tožniku iz tega naslova prisodilo 2.500 EUR.
5 To sodišče prve stopnje ugotovi v sklepnem delu 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.
6 To sodišče prve stopnje ugotovi v sklepnem delu 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.
7 Primerjaj sodbo VSL, št. I Cp 675/2016 z dne 21. 6. 2016, 9. točka obrazložitve.
8 Valorizacijo že plačane odškodnine je izračunalo in upoštevalo že sodišče prve stopnje.
9 Pri izračunu stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče upoštevalo enako vrednost spornega predmeta, ko jo je upoštevalo sodišče prve stopnje – 9.194 EUR.
10 Glej sklepni del 26. točke obrazložitve izpodbijane sodbe in 28. točko izpodbijane sodbe.
11 Glej 28. točko izpodbijane sodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179, 179/1,179/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2, 358
Datum zadnje spremembe:
10.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwNzMw