<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 2417/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2417.2017

Evidenčna številka:VSL00010119
Datum odločbe:07.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Majda Irt
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine

Jedro

Tožnik je v navedeni prometni nesreči utrpel obsežne in številne poškodbe, za katere sodna praksa oškodovancem prisoja od 64 do 115 povprečnih neto plač, zato je prisojena odškodnina, upoštevajoč visoko starost oškodovanca odražena v nižji višini, glede na vrsto in težo poškodb. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se starejši človek težje prilagaja novo nastalim razmeram in omejitvam. Sicer pa pritožba ne navede konkretnega primera iz sodne prakse, ki bi bil primerljiv s tožnikovim primerom in kjer bi bila prisojena odškodnina višja od konkretnega primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 24.735,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 104,70 EUR od 30. 3. 2015 do plačila in od zneska 24.630,82 EUR od 24. 4. 2015 do plačila (II/1. točka izreka) ter ji obračunati dohodek od pridelave vrtnin in prodaje jajc v višini 5.281,12 EUR, ki bi ga tožeča stranka kot kmetovalec po rednem teku stvari prejemala v času trajanja zdravljenja, če bi delala, odvesti predpisane davščine, ki se plačujejo od dohodka iz kmetovanja ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2015 do plačila (II/2. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.137,01 EUR s pp (IV. točka izreka).

2. Zoper uvodoma navedeno sodbo se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino v točki I izreka sodbe nad zneskom 14.735,52 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter stroški postopka pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter prisojeni znesek zniža za 10.000,00 EUR s stroškovno posledico. Navaja, da ni sporna višina odškodnine, ki jo je prvo sodišče tožniku odmerilo za materialno škodo in odškodnina, ki jo je odmerila za nematerialno škodo iz naslova telesnih bolečin, strahu in skaženosti, sporna pa je višina odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je prvostopenjsko sodišče odmerilo v višini 25.000,00 EUR. Navaja, da je bil tožnik v času prometne nesreče star 81 let. Kljub nespornim navedbam tožnika, da je bil v času škodnega dogodka še vedno delovno aktiven, bi bila danes pri 85. letih njegova delovna aktivnost zagotovo bistveno manjša. Tožnik je že pred prometno nesrečo opustil gozdarsko dejavnost in je ukvarjanje z gozdom prepustil sinu. Po naravnem teku stvari bi tožnik moral postopoma opustiti svoje običajne delovne in druge aktivnosti. Glede na to, da je tožnik še vedno sposoben opravljati lažja gospodinjska opravila in je sposoben sam skrbeti za izvajanje vsakdanjih osnovnih opravil, ter glede na pričakovano življenjsko dobo, v kateri bo tožnik trpel zaradi omejitev, ki so posledica obravnavanih poškodb, pritožnica meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, ob upoštevanju zlasti življenjske dobe tožnika, tožniku prisoditi odškodnino iz tega naslova v višini 15.000,00 EUR.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Merilo za prisojo pravične denarne odškodnine vsebuje določba 179. OZ. Po navedenih merilih je potrebno na eni strani škodo konkretizirati in individualizirati, torej ugotoviti njen objektivni obseg pri konkretnem oškodovancu in upoštevati tudi njegove posebne okoliščine, na drugi strani pa je potrebno upoštevati še širše okvire, ki se odražajo ob primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin. Sodišče prve stopnje je navedena merila materialno pravno pravilno uporabilo.

6. Tožnik je v obravnavani nezgodi utrpel naslednje poškodbe; pretres možganov, odrgnino glave, zlom levega zatilnega odrstka, opeklino desne strani prsnega koša, zlom prsnice, zlom 1. do 4. rebra desno in zlom 1. rebra levo, strganje z vdorom zraka v osrčnik, vdor zraka v levo prsno votlino, večdelni zlom diafize in spodnjega dela leve stegnenice, zlom zunanjega platoja brez večjih pomikov fragmentov in minimalno vdrtje notranjega platoja zgornjega dela desne golenice ter manjše odkrhnjenje glavice mečnice, zlom spodnjega dela desne mečnice, velika rana desne goleni, velika rana predela levega gležnja in leve goleni in veliko rano leve podlahti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje so bile tožnikove poškodbe zelo hude in so določeno obdobje tudi ogrožalo njegovo življenje, zdravljenje pa je bilo dolgotrajno in povezano z vrsto nevšečnosti. V času zdravljenja se je intenziteta bolečin spreminjala - od zelo hudih do srednje hudih in blagih, po zaključenem zdravljenju pa so tožniku ostale določene trajne posledice, ki so mu bistveno spremenile (zmanjšale) kvaliteto življenje in ga omejujejo v vsakdanjem življenju. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je pri tožniku zmanjšana gibljivost levega kolena, omejena gibljivost obeh gležnjev lažje stopnje, zmanjšana moč velike hrbtne mišice na desni strani, posttravmatske spremembe po sklepnih poškodbah kolen in gležnjev ter bolečine ob večjih obremenitvah, daljši hoji, stoji ali hoje po neravninah. Tožnik je nesposoben za izvajanje fizičnih del z izjemo najlažjih, pri katerih lahko sedi ali hodi po ravnem terenu, na krajše razdalje in pri katerih ni potrebno prenašanje težjih bremen ali počepanja, poklekanja, ali premagovanja nivojev (stopnice, lestev). Ne more več opravljati dela v gozdu ali izvajati večine kmečkih opravil. Tožnik je bil pred nesrečo zdrav, opravljal je kmečka dela, podpiral drevesa v gozdu, obdeloval zemljo, kosil travo in krmil živali.

7. Sodišče prve stopnje je tožniku za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo odškodnino v višini 25.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je prisodilo odškodnino v višini 25.000,00 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti 1.800,00 EUR in za strah 2.200,00 EUR, skupaj torej 54.000,00 EUR, to je 51,8 povprečnih neto plač. Kot se je sodna praksa večkrat izrekla, ni pomembna samo odškodnina, prisojena za posamezno vrsto škode, temveč je treba presojati primernosti prisojene odškodnine kot celote.

8. Tožnik je bil ob nesreči res star že 81 let, vendar pa je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje nadpovprečno vitalen, delovno aktiven in popolnoma samostojen na vseh področjih življenja, po nesreči pa se je kvaliteta njegovega življenja bistveno poslabšala. Tožnik je v navedeni prometni nesreči utrpel obsežne in številne poškodbe, za katere sodna praksa oškodovancem prisoja od 64 do 115 povprečnih neto plač1, zato je prisojena odškodnina, upoštevajoč visoko starost oškodovanca odražena v nižji višini, glede na vrsto in težo poškodb. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se starejši človek težje prilagaja novo nastalim razmeram in omejitvam. Sicer pa pritožba ne navede konkretnega primera iz sodne prakse, ki bi bil primerljiv z tožnikovim primerom in kjer bi bila prisojena odškodnina višja od konkretnega primera.

9. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu ni ugotovilo postopkovnih kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154., 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa po mnenju pritožbenega sodišča ni bil potreben, stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Podatki iz pregleda sodne prakse, objavljeni v Knjigi denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana 2001.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179
Datum zadnje spremembe:
22.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NDAx