<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 198/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.198.2017

Evidenčna številka:VS00005409
Datum odločbe:18.10.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 1215/2016
Datum odločbe II.stopnje:04.04.2017
Senat:Peter Golob (preds.), dr. Erik Kerševan (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - odstranitev nosilca oglaševanja - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - odstop od sodne prakse

Jedro

Odločitev v konkretni zadevi ni odvisna od rešitve postavljenega pravnega vprašanja in torej to vprašanje tudi ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja.

Postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker je odgovor nanj povsem jasen in ne potrebuje dodatne razlage Vrhovnega sodišča. Že z branjem dikcije 52. člena ZUS-1 je namreč mogoče ugotoviti, da lahko sodišče prepozno navedena dejstva in dokaze upošteva le, če so obstajali že v času izdaje upravnega akta in če tožnik pojasni, zakaj jih ni mogel navesti v postopku izdaje upravnega akta ter če je pojasnjena zamuda po oceni sodišča upravičena.

Zgolj zatrjevane, ne pa tudi izkazane trditve revidentke glede izgubljenega dobička in investicij ter škodi pri njenem poslovanju tudi zaradi krnitve ugleda pri poslovnih partnerjih ne zadoščajo za dovolitev revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Občinskega inšpektorata Mestne občine K. št. 0611-103/2016-3 z dne 21. 6. 2016, s katero je upravni organ prve stopnje tožnici odredil, da mora v roku 10 dni od prejema te odločbe z drogov javne razsvetljave, ki se nahajajo na v izreku navedenih zemljiščih, odstraniti oglaševalne objekte "obešanke", postavljene brez soglasja pristojnega upravnega organa v varovanem pasu občinskih in državnih cest (1. točka izreka), pod grožnjo upravne izvršbe (2. točka izreka), ki je pritožba ne zadrži (4. točka izreka), s pojasnilom, da bo o stroških postopka izvršbe, inšpekcijskega nadzorstva in oglaševanja v teku inšpekcijskega postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka). Župan Mestne občine K. je kot drugostopenjski upravni organ z odločbo št. 0611-103/2016-3 z dne 27. 7. 2016 tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnica (v nadaljevanju revidentka) vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.2

6. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.3

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino konkretne zadeve. Od rešitve tega vprašanja mora biti odvisna odločitev v konkretni zadevi, hkrati pa mora biti vprašanje pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj preko sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.4

8. Revidentka kot pomembni pravni vprašanji navaja sledeči vprašanji: 1. Ali je za že veljavno in pravno ustrezno postavljene oglaševalske objekte, za postavitev katerih soglasje in upravno dovoljenje ni bilo zahtevano, potrebno naknadno pridobiti soglasje v smislu 33.a člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in javnih površinah? in 2. Ali sodišče pri presoji ugovora kršitve prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen URS) lahko upošteva (sicer v tem primeru zgolj domnevno) prepozno navedena nova dejstva in dokaze?

9. Prvo postavljeno vprašanje temelji na stališču, da iz sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da bi revidentka morala pridobiti dodatno soglasje po 33.a členu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah in javnih površinah za "obešanke", ki so bile v času izdaje izpodbijanega akta postavljene skladno z veljavno pogodbo. Razlogi izpodbijane sodbe pa ne ustrezajo takšnemu stališču.5 Zato odločitev v konkretni zadevi ni odvisna od rešitve postavljenega pravnega vprašanja in torej to vprašanje tudi ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja.

10. Na drugačno odločitev glede dovoljenosti revizije ne morejo vplivati niti revidentkine navedbe o neenotnosti sodne prakse glede zastavljenega vprašanja, saj je revizijo iz tega razloga mogoče dovoliti le, če revident izkaže neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Poleg tega revidentka zatrjevane neenotnosti sodne prakse niti ni obrazložila skladno z zahtevami, ki jih za takšen primer določa zakon in tistimi, ki jih je oblikovala upravnosodna praksa.6

11. Tudi drugo postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker je odgovor nanj povsem jasen in ne potrebuje dodatne razlage Vrhovnega sodišča.7 Že z branjem dikcije 52. člena ZUS-1 je namreč mogoče ugotoviti, da lahko sodišče prepozno navedena dejstva in dokaze upošteva le, če so obstajali že v času izdaje upravnega akta in če tožnik pojasni, zakaj jih ni mogel navesti v postopku izdaje upravnega akta ter če je pojasnjena zamuda po oceni sodišča upravičena.

12. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanjo imela izpodbijana odločitev (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča8 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Zgolj zatrjevane, ne pa tudi izkazane trditve revidentke glede izgubljenega dobička in investicij ter škodi pri njenem poslovanju tudi zaradi krnitve ugleda pri poslovnih partnerjih temu ne zadostijo.9

13. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljenih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Z novelo Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E), to so določbe ZUS-1, ki so v upravnem sporu urejale pogoje za vložitev in dovoljenost revizije ter revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem. Ker pa je v tem upravnem sporu izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe novele ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se glede na tretji odstavek 125. člena ZPP-E ta revizijski postopek konča po pred uveljavitvijo ZPP-E veljavnima ZUS-1 in ZPP.
2 Razloge za to je pojasnilo v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
3 Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013 in druge.
4 Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.
5 Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki je ključno za odločitev v tem sporu, izhaja, da je imela revidentka postavljene sporne ?obešanke? na podlagi pogodbe, ki v času izdaje izpodbijane upravne odločbe ni več veljala. Stara soglasja, ki jih je pridobila s sklenitvijo te pogodbe, niso več veljala (skladno z novo zakonodajo niti niso bila več ustrezna), soglasij po novi pravni ureditvi pa ni imela.
6 Prim. npr. sklepe VSRS v zadevah X Ips 39/2012, X Ips 437/2014, X Ips 308/2016 in druge.
7 Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že npr. v zadevi X Ips 201/2011 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, ko je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.
8 Prim. npr. sklepe VSRS v zadevah X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010.
9 Prim. npr. sklep VSRS v zadevi X Ips 146/2014.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 52, 83, 83/2, 83/2-2.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzODI0