Vrhovno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekKazenski oddelek
Upravni oddelek 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 32cT1vZHBvdmVkKiUyMHBvZ29kYiomYWR2YW5jZVNlcmNoPTEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9JmRlcF90aXRsZSU1QkNpdmlsbmklMjBvZGRlbGVrJTVEPSUyMkNpdmlsbmklMjBvZGRlbGVrJTIyJmRlcF90aXRsZSU1Qkdvc3BvZGFyc2tpJTIwb2RkZWxlayU1RD0lMjJHb3Nwb2RhcnNraSUyMG9kZGVsZWslMjImbWVldF9kYXRlRnJvbT0mbWVldF9kYXRlVG89JnNlbmF0X2p1ZGdlPSZhcmVhcz0maW5zdGl0dXRlcz0lMjJvZHBvdmVkJTIwcG9nb2RiZSUyMiUyMCZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZfc3VibWl0Mj1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
Poizvedba: odpoved* pogodb* IN institut:("odpoved pogodbe") IN (oddelek:"Civilni oddelek" ALI oddelek:"Gospodarski oddelek")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep III Ips 134/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2013pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved pogodbe – rok za odpoved pogodbe – zastaralni rok -Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze.Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Sodba III Ips 128/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.09.2011pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - odpoved pogodbeSodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravo voljo pogodbenih strank. Glede na navedeno ni šlo za razlago pisne pogodbe (ki je podvržena revizijskemu preskusu), pač pa za dejansko ugotovitev (o skupni volji pogodbenih strank), ki ni podvržena revizijskemu preskusu (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Sodba III Ips 138/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2012odstop od pogodbe – odpoved pogodbe – trajno dolžniško razmerjeOdpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obligacijsko razmerje preneha. Kot prostovoljen izstop iz pogodbenega razmerja jo je treba razlikovati od odstopa od pogodbe zaradi kršitev (neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve) s strani nasprotne stranke. Razlikovati jo je treba tudi v smislu, da sporazum strank o časovni omejitvi pravice do odpovedi pogodbe ne pomeni tudi izključitve upravičenja pogodbi zveste stranke, da v tem času uresniči svojo pravico do odstopa od pogodbe zaradi njene kršitve. Drugačno stališče revidentke je zmotno.
Sklep III DoR 8/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.03.2012dopuščena revizija – odpoved pogodbe o zaposlitvi – odškodninska odgovornostRevizija se dopusti glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
Sklep III DoR 18/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek01.04.2014dopuščena revizija – koncesije - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - odpoved pogodbeDopuščena revizija glede vprašanja ali je tožena stranka zakonito odpovedala koncesijsko pogodbo, sklenjeno s tožečo stranko.
Sodba III Ips 226/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.01.2012podjemna pogodba – podjemna pogodbo o opravljanju storitev - obveznost rezultata - razlogi za odpoved pogodbe – utemeljeni razlogi za odpoved pogodbeDa bi se tožena stranka plačilu nadomestila izognila, mora navesti odpovedne razloge. Dobesedno razumevanje določbe, po katerem bi zadostovala že gola navedba odpovednega razloga, ne glede na njegovo resničnost in utemeljenost, ni združljiva s temeljnimi načeli obligacijskega prava, predvsem z načelom vestnosti in poštenja ter načelom dolžnosti izpolnitve obveznosti. Upoštevaje v pogodbi primeroma navedena razloga za odpoved, to je neizpolnjevanje dogovorjenih ciljev ali nedoseganje plana, je pogodbeno določbo mogoče razumeti le na način, da tožena stranka od pogodbe sicer lahko odstopi kadarkoli brez navedbe razloga, plačilu pogodbeno dogovorjenega nadomestila pa se lahko izogne le, če je imela za odstop od pogodbe kot ultima ratio utemeljene (poslovne) razloge, to je razloge, ki pomenijo predvsem nedoseganje rezultatov, h katerim se je tožeča stranka (in z njo njena delavka) s Pogodbo...
Sodba II Ips 457/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.04.1994odpoved pogodbe - neplačevanje najemnine - predhoden opomin na plačilo - odpovedni rokKo je tožeča stranka v tej zadevi vložila tožbo na odpoved najemnega razmerja zaradi delnega neplačevanja najemnine brez predhodnega opomina, je tvegala, da bo njen zahtevek zavrnjen, če bi toženka tedaj poravnala neplačano majemnino. Ker se to ni zgodilo in je sodišče ob koncu sojenja ugotovilo, da je toženka v daljšem obdobju plačevala najemnino vsakokrat z zamudo in v nepopolnem znesku, je pravilno ugotovilo na toženkini strani kršitve pogodbe, zaradi katerih je tožnica pogodbo odpovedala brez odpovednega roka in zahtevala izpraznitev najetih prostorov (28.čl. zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih).
Sodba II Ips 736/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.03.2012pogodba o leasingu – razveza pogodbe – odpoved pogodbe – odvzem predmeta leasinga - odškodninski zahtevek – reparacijski zahtevek(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže. Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).
VSRS Sodba III Ips 126/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.01.2017odpoved trajnega pogodbenega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - enostranska odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - izpolnjevanje pogodbe v odpovednem roku - izpolnitvena obveznostKer tožeča stranka po prejemu izjave o odpovedi pogodbe (ki vsebuje opredelitev odpovednega roka) ni ravnala v smeri opredelitve izpolnitvenih obveznosti tožene stranke, nerealizacija pogodbe v času odpovednega roka izvira iz njene sfere. S tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ta odločilni element za nerealizacijo pogodbe v času odpovednega roka, sta pravilno sklepali na neizkazano kršitev pogodbe s strani tožene stranke.
VSRS sodba II Ips 84/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015odpoved pogodbe - napake volje - grožnja - nedopustna grožnja - poroštvo - razveljavitev poroštvene izjave - poroštvena pogodbaGrožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, če ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ne pomeni nedopustne grožnje po določbi 46. člena OZ.
Sodba III Ips 96/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.02.2008koncesijska pogodba - odpoved pogodbe - razdrtje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - kogentna določba člena 42/1 ZGJSNaše obligacijsko pravo razume odpoved pogodbe kot enostransko (opcijsko) dejanje ene stranke, ki povzroči prenehanje pogodbenega razmerja. Pomeni pravzaprav določitev trajanja pogodbenega razmerja, ki s pogodbo ni vnaprej določeno. Drugače je pri razdrtju pogodbe. Za razdrtje pogodbe ne zadostuje zgolj volja ene stranke, pač pa izpolnitev zakonskega ali pogodbeno določenega dejanskega stanja (razloga).
Sodba III Ips 1/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.03.2013jem poslovnih prostorov – najem za določen čas – prenehanje pogodbe o najemu poslovnih prostorov - odpoved pogodbe pred potekom časaPogodba o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. ZPSPP v 26. členu določa le način, na katerega se mora izjaviti odpoved. Zahteva po tem, da je odpoved oblična, ne širi, ampak oži možnost njene uporabe. S tem je zakonodajalec glede najemnih razmerij, katerih predmet so poslovni prostori, skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev in celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežiti njihovo prenehanje.
VSRS Sklep II DoR 336/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2017predlog za dopustitev revizije - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do odpravnine - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - vračilo odpravnine - neupravičena pridobitev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Sodba II Ips 831/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.12.2011najem poslovnih prostorov – razlogi za odpoved pogodbe - plačilo najemnine – opomin – vsebina opomina – dopuščena revizijaKer tožniki v tožbi niso določno opredelili višine mesečne obveznosti, niti ni ta ugotovljiva iz drugih okoliščin, t.j. bodisi iz vsebine pogodbe bodisi iz načina njenega izvrševanja, tožbenih navedb ni mogoče šteti kot opomin, da je toženec v zamudi s plačilom najemnine.
Sodba III Ips 43/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.05.2014dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok povrnitev škode – odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zvezeIzredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR). Če bi moral delodajalec čakati na dokončanje spora med zavarovancem (delavcem) in toženo stranko pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, bi bili roki zamujeni. Nobene podlage ni zato za stališče tožene stranke, da bi moral delodajalec (tožeča stranka) čakati do pravnomočnosti njenih odločitev (imenovanega zdravnika in pristojne komisije) o bolniškem staležu delavca, da bi lahko sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodba II Ips 180/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2008odpoved pogodbe o posredovanju – obličnost odpovedi – ustna odpoved – plačilo dvojne provizije - uveljavljanje procesnih kršitev v revizijiOb odsotnosti dejanske ugotovitve, da bi po prenehanju veljavnosti posredniške pogodbe prišlo do sklenitve pravnih poslov med tožencem in njegovima sopogodbenikoma, ki bi jih v stik spravila tožeča stranka, kar bi utemeljevalo zahtevek za plačilo dvojne provizije po določbi 7. člena pogodbe o posredovanju, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
Sodba in sklep II Ips 473/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2006uporaba materialnega pogodbenega prava - prodaja poškodovanih srečk - poslovanje, ki škodi poslovnemu uglede Loterije - odpoved pogodbe brez odpovednega rokaProdaja poškodovanih srečk, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je srečka dobitna ali ne, nedvomno škodi poslovnemu ugledu Loterije.
VSRS sklep VIII Ips 311/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.04.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obnova postopka - prepozen predlog - rok za obnovo - vročitev na oglasno deskoPo tretjem odstavku 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Zato ni mogoče izhajati iz predpostavke, da v tem primeru vročitev sploh ni bila opravljena in je prav zato treba rok za obnovo postopka šteti od naknadne seznanitve pooblaščenke tožnika z odločbo sodišča.
VSRS Sklep II DoR 306/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2016predlog za dopustitev revizije - zakupna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP.
VSRS Sodba III Ips 145/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.10.2017povrnitev premoženjske škode - odpoved pogodbenega razmerja - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe pred potekom časa - izgubljeni dobiček - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povrnitve škode - višina odškodnine - predvidljiv obseg škodePrenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja, do prenehanja pa pride, ko ena od strank izjavi voljo, da želi doseči prenehanje (prvi odstavek 358. člena ZOR). Ta možnost stranke ima naravo oblikovalne pravice, druga stranka pa lahko odpoved razmerja le sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov. Prvi odstavek 266. člena ZOR pravico do odškodnine v primeru poslovne odškodninske odgovornosti omejuje na tisti obseg škode, ki je bil za drugo stranko ob sklenitvi pogodbe predvidljiv. Med dejstva oziroma okoliščine, za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana pa spadajo vse okoliščine, ki jih ji je ta ob sklepanju pogodbe razkrila in tvorijo skupni namen pogodbenikov.

Izberi vse|Izvozi izbrane