<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 348/94
ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.348.94

Evidenčna številka:VS02035
Datum odločbe:07.12.1995
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 707/93
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:prenehanje obveznosti

Jedro

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta sodišči s tem, da sta zahtevku ugodili, tudi pravilno uporabili materialno pravo. Toženec v postopku ni uspel dokazati svoje trditve, da je tožniku plačal dolgovani preostanek kupnine iz kupne pogodbe z dne 26.6.1990.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencema, da morata plačati tožniku tolarsko protivrednost 39.400 DEM, izračunano po bančnem prodajnem tečaju na dan plačila. Pritožbi tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se tolarska protivrednost izračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. in 1.odst. 354.čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, razlogi pa so tudi nejasni in v medsebojnem nasprotju. Tako manjkajo razlogi, zakaj ni bila vknjižena dogovorjena zastavna pravica in prepoved odtujitve ter zakaj je toženka, ko je delala pri tožniku, prejemala plačo, če je dolg tožencev še obstajal. Pravno nesprejemljivo je, da sta sodišči odrekli verodostojnost priči S. zaradi njegove predkaznovanosti, verjeli pa priči S., ki kot tožnikov prijatelj ni neprizadeta priča in je bil tudi že obsojen. Višje sodišče pa je nepravilno oprlo svojo sodbo na nedovoljeno dokazno sredstvo (posnetek na kaseti). Ker tožena stranka prereka resničnost tonskega zapisa, bi moralo preveriti ta dokaz z izvedencem.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo RS pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljani revizijski razlogi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso podani. Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta razloge o vseh odločilnih dejstvih. Razlogi niso v medsebojnem nasprotju, niti ni nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sodb o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Okoliščina, zakaj ni bila vknjižena zastavna pravica v korist tožnika, za razsojo zadeve ni odločilna in zato sodba sodišča druge stopnje ni bistveno pomanjkljiva, če se s tem ni posebej ukvarjala. Dejstvo, da je toženka dobila plačano svoje delo pri tožniku, pa sodišče druge stopnje v svoji sodbi obravnava in o njem tudi zavzame stališče. Tožena stranka je določno opredelila le bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, za katere revizijsko sodišče ugotavlja, da niso podane. Glede uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1.odst. 354.čl. ZPP tožena stranka ni navedla, katere določbe naj bi bile kršene. Sodišče druge stopnje se je pri odločanju o pritožbi v celoti oprlo na dokazno oceno sodišča prve stopnje, proti kateri nima pomislekov. Dodatek v razlogih, da je toženčevo priznanje (dolga) posneto tudi na kaseti, ki je sodišče prve stopnje ne omenja, v povezavi z ostalimi razlogi ne pomeni, da sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na ta dokaz.

Obrazložitev revizije kaže na to, da tožena stranka ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje. Teh navedb revizijsko sodišče ne more upoštevati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Tako tožena stranka ne more uspešno ugovarjati dokazni oceni sodišč prve in druge stopnje. Po 387.čl. ZPP pa v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem tudi ne more predlagati novih dokazov. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Omenjene kršitve postopka ni ugotovilo. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta sodišči s tem, da sta zahtevku ugodili, tudi pravilno uporabili materialno pravo. Toženec v postopku ni uspel dokazati svoje trditve, da je tožniku plačal dolgovani preostanek kupnine iz kupne pogodbe z dne 26.6.1990.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).


Zveza:

ZOR člen 295.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTkw