Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 47cT1vZHBvdmVkKiUyMHBvZ29kYiolMjBJTiUyMHJhYmEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC Sodba Cp 48/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek09.04.2020stvarna služnost - osebna služnost - priposestvovanje služnostiS tem, ko tožnik po sporni cesti na toženčevi nepremičnini hodi in vozi z motornimi vozili, le-te ne uživa in je tudi ne uporablja za osebno potrebo. Raba je namreč služnostna pravica rabiti tujo stvar samo za osebno potrebo. V toženčevi trditveni podlagi ni prerekanja tožnikove trditve, da cesto na toženčevi nepremičnini uporablja za dostop do svojih kmetijskih površin in za njihovo ekonomsko izkoriščanje, ne pa za svoje osebne potrebe.
VSK sklep I Cpg 346/2001Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek10.05.2002zakup - raba stvariRabo v najem dane stvari ureja določba 581. člena ZOR, iz katere pa ne izhaja, da bi bil najemnik vedno dolžan stvar uporabljati. Ravno zato je pri presoji tega, ali je neobratovanje s stvarjo pogodbi nasprotna raba, potrebno izhajati iz konkretnega pogodbenega razmerja oziroma iz namena, ki sta ga stranki zasledovali pri sklenitvi pogodbe. Ker se je najemnik zavezal, da bodo vlečnice in naprave delovale in da bodo smučišča urejena vselej, ko bodo vremenske razmere to omogočale, neizpolnitev te obveznosti predstavlja ravnanje v nasprotju s pogodbo. 
VSL sodba II Cp 2456/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.03.2013najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved – predmet pogodbe – poslovni prostor – čas trajanja pogodbe – pogodba za določen čas – razlog za prenehanje pogodbe – razvezni pogojKer predmet najemne pogodbe ni bil poslovni prostor oziroma poslovna stavba, najemnega razmerja ni mogoče presojati po določbah ZPSPP.Pogodba o najemu oziroma zakupu je sklenjena za nedoločen čas, če je tako določeno v pogodbi ali če iz pogodbe ni mogoče ugotoviti časa trajanja zakupa.
VSL sodba in sklep I Cp 2190/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.02.2013zahtevek na izpraznitev – služnost stanovanja – osebna služnost – oblika pogodbe – pisna oblika – teorija realizacije – ustanovitev stvarne pravice na nepremičnini – nastanek na podlagi sodne odločbe – nastanek na podlagi pravnega posla – priposestvovanje – posodbena pogodba – odpoved pogodbe – prekarij – uporabnina – stroški rezervnega sklada – stroški rednega vzdrževanja – izpraznitveni zahtevekTožničinemu zahtevku na izpraznitev se lahko toženka uspešno upre tako, da izkaže (in dokaže), da ima pravni naslov, obligacijsko ali stvarno pravico, ki ji omogoča uporabo stanovanja.Ker po SPZ osebna služnost ne more nastati s priposestvovanjem, ni mogoče, da bi ustna pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja, ki mora biti sklenjena v pisni obliki, z njeno realizacijo konvalidirala: uporaba teorije o realizaciji bi izničila očitno voljo zakonodajalca, da izključi način pridobitve osebne služnosti stanovanja z uporabo.
Sodba II Ips 893/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.03.1995odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - pridobitevPomanjkanje pisne odločbe še ne dokazuje neobstoja stanovanjske pogodbe po določilih ZSR, če je pogodba bila realizirana z vselitvijo, uporabo in plačevanjem stanarine. Zahtevek na izselitev iz stanovanja po uveljavitvi SZ je zato utemeljen le ob pogoju iz dol. 54. čl. SZ (priskrbitev drugega primernega stanovanja).
VSL sodba I Cpg 123/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.09.2011najem poslovnih prostorov – odpoved najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostoraČe odpovedno tožbo vloži najemnik, sodišče ne izda naloga za izpraznitev, pač pa tožbo zgolj vroči najemodajalcu.
VSL sklep I Cp 740/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.04.2015posodbena pogodba – odpoved posodbene pogodbeodpoved posodbene pogodbe brez odpovednega roka – nepredvidljive spremenjene okoliščine – smrt – prenehanje obveznostiSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil med tožničinim pravnim prednikom in toženko sklenjena posodbena pogodba o brezplačni uporabi stanovanja s časovno omejitvijo do toženkine smrti. Ker je pogodba časovno zamejena s trenutkom toženkine smrti, se sodišču ni treba ukvarjati z vprašanjem, ali je posodbeno pogodbo, ki je sklenjena za nedoločen čas/trajno, sploh mogoče odpovedati tudi po splošnih predpisih (333. člen OZ), ali pa je to mogoče zgolj iz razlogov, navedenih v 584. členu OZ. Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožnica navedla, da stanovanje nujno potrebuje, zato je posodbeno pogodbo odpovedala v skladu s 3. točko 584. člena OZ. Te navedbe, če bi se izkazale za resnične, bi lahko privedle do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje bo moralo presoditi, ali bi ob sklenitvi posodbene pogodbe posodbenik moral in mogel...
VSL Sodba in sklep I Cp 2393/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.03.2020ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - zakupno razmerje - brezplačna uporaba - garaža - zakup garaže - najem garaže - služnostna pravica - dostop do objekta - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe - posodbena pogodba - izvensodna poravnava - nečelo superficies solo cedit - ničnost poravnaveZa odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku so relevantne le trditve, ki predstavljajo izpolnitev zakonskega stanu 582. člena ZOR, tj. uporaba garaže (ne zemljišča pred garažo) v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali zanemarjanje njenega vzdrževanja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo tožniku nastala precejšnja škoda, kar bi bila lahko podlaga, na kateri bi tožnik lahko odpovedal toženki najemno pogodbo brez odpovednega roka.
VSRS sodba in sklep II Ips 27/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2015dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - prehodno vprašanje - prodajna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - izročitev nepremičnine - sočasnost izpolnitve - varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - odprava napak - običajna raba stanovanja- dokončno plačilo kupnine - odstop od pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazenProdajalčeva izpolnitev pogodbe je izročitev nepremičnine, ki mora biti kupcu dana z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi, sicer ima kupec pravico odkloniti njen prevzem. Ob sočasnosti izpolnitve za kupca, ki prevzem nepremičnine odkloni brez zakonskega razloga, nastopi tudi obveza plačati kupnino. Ker normalno, običajno rabo stanovanja izključujeta že potrebna menjava parketa v dnevno bivalnem prostoru in menjava sifona v kopalnici, toženec tožnici ni ponudil stanovanja zgolj z manjšimi napakami, ki ne ovirajo njegove normalne uporabe ne glede na vrednost njihove odprave. Tožnica stanovanja ni bila dolžna prevzeti in ne plačati zadnjega obroka kupnine, toženec pa ni imel pravice odstopiti od pogodbe.
VSL Sodba II Cp 1168/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.11.2019stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - primerno stanovanje - normalna uporaba stanovanja - stanovanjska inšpekcija - krivdni odpovedni razlog neplačevanja najemnineČe stanje v stanovanju ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja ali pa lahko dela na stroške lastnika izvede sam, nato pa lahko pride do pobotanja (43. člen SZ-1). Najemnine ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati. Tudi pritožnik v pritožbi priznava, da je bil seznanjen s tem, da se lahko obrne na inšpekcijsko službo.
VSC Sodba Cpg 47/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.06.2020poslovne stavbe in poslovni prostori - upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - etažna lastnina - skupni deli stavbe - posebni skupni delTožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 12. člena Pogodbe o vzajemnih razmerjih, zlasti drugi odstavek te določbe, ker etažna lastnina po PEL ni bila vpisana v zemljiško knjigo in tako tudi ne skupni deli celotnega poslovnega centra kot tudi ne skupni deli posamezne lamele. Tako je idealni solastniški delež 13,31 % na celotnem objektu tisti količnik, ki ga sme tožeča stranka upoštevati pri obračunavanju stroškov upravljanja in stroškov obratovanja objekta.
VSL Sodba in sklep I Cpg 78/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.03.2019nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija - pogodba o odstopu terjatev - ponarejen podpis - sprememba tožbe - neprava sprememba tožbe - višina nadomestila - metoda izračuna - obdavčitev - zamudne obrestiDedičem denacionaliziranega premoženja to premoženje pripade že v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pri nepravi spremembi tožbe se zastaranje za kasnejše zvišanje zahtevka pretrga z vložitvijo osnovnega zahtevka. Zamudne obresti se prisojajo od zamude dalje in to od celotnega zneska.
VSK sodba I Cp 1131/2006Višje sodišče v KopruCivilni oddelek29.05.2007brezplačna uporaba stanovanja za nedoločen čas - darilo pravice - pogoji za preklic darila - velika nehvaležnostNa podlagi opisanih dejanskih ugotovitev je prvostopno sodišče sklepalo, da je bilo tožencem stanovanje dano v brezplačno uporabo za nedoločen čas, šlo je za darilo pravice (in ne stvari) na podlagi realiziranega ustnega dogovora. Čeprav drži, da toženci kakšnih večjih investicij niso izkazali, vseeno ne more biti dvoma, da naklonitev ni bila zgolj začasna in da je bil namen strank ob sklenitvi dogovora rešitev stanovanjskega vprašanja toženke in njene družine, kar pa predpostavlja daljše obdobje. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da so se v letu 1975 dogovorile o tem, da tožnika kot lastnika hiše naklonita svoji hčeri in njeni družino neodplačno bivanje v stanovanju v pritličju hiše. Dogovor je bil očitno realiziran, saj se izvaja že najmanj 25 let. Dolžina tega obdobja tudi po mnenju pritožbenega sodišča kaže na to, da ni šlo za pravico do preklica. Dogovor, kakršen je bil sklenjen, pa nedvomno vsebuje darilni namen. 
VSL Sodba I Cp 844/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.07.2019pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev najemne pogodbe - vlaganja v poslovni prostor - vlaganja najemnika - vlaganja najemnika v nepremičnino - pobot (kompenzacija)Če pogodbena stranka kot dolžnik ne izpolni (izpolnitvene) obveznosti, je nasprotna pogodbena stranka kot upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev dogovorjene pogodbene obveznosti. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
VSK Sklep I Cp 493/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek02.06.2020nujna pot - dovolitev nujne poti - zavrnitev predloga - redna raba nepremičnine - korist predlagatelja - pravna dopustnost cestne povezave - stroškiNujna pot se določa zgolj za redno rabo nepremičnine, ne pa za morebitne izredne dogodke. Sodišče mora presoditi, ali je cestna povezava določene parcele z javno potjo v (pravnem smislu) dopustna. Ker predlagatelj parcele št. 74/6 ne uporablja, udeleženka pa je tej poti (ki bi vodila zgolj do parcele št. 74/6) nasprotovala, že iz tega razloga ni izkazana zahtevana konkretna korist, ki bi utemeljevala ustanovitev predlagane nujne poti.
VSRS sodba II Ips 293/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015leasing pogodba - poroštvo - dokazno breme - načelo akcesornosti - prodaja predmetov leasinga - zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev obveznostiDokazno breme toženčeve poroštvene zaveze za obveznost glavnega dolžnika je na tožniku, toženec pa lahko za svoj nasprotni uspeh dokazuje dejstva, s katerimi bo ovrgel resničnost tožnikovih trditev, kar pa ni dokazovanje negativnega dejstva.Prodaja predmetov leasinga ni vplivala na veljavnost sklenjenih pogodb, saj se je glavni dolžnik sam odpovedal njihovi uporabi, in ni ugasnila ali spremenila vsebine njegovih obveznosti, zato tudi niso prenehale od njih odvisne toženčeve poroštvene zaveze.Z zahtevo po 1026. členu OZ porok odpravi oziroma zmanjša svojo negotovost glede tega, ali bo moral dolg tudi plačati, in prepreči, da bi upnik s svojo malomarnostjo pri izterjavi svoje terjatve zakrivil njeno neizpolnitev s strani glavnega dolžnika.
VSK sodba Cpg 235/2016Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek03.02.2017najemna pogodba - odstop od pogodbe - davek na dodano vrednostNajem oz. zakup nepremičnin je transakcija, ki je oproščena plačila DDV (2. točka prvega odstavka 44. člena ZDDV-1). Kljub temu pa se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcijo, ki je predmet oprostitve DDV iz 2. točke prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, dogovori z najemnikom, ki je prav tako davčni zavezanec in ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo na transakcijo, ki bi morala biti oproščena plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Vendar pa morata v tem primeru obe stranki pred opravljeno transakcijo predložiti davčnemu organu vsak svojo izjavo v elektronski obliki (45. člen ZDDV-1). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba ne izpodbija), da tožena stranka ob sklenitvi najemne pogodbe ni bila davčni zavezanec in da je davčni zavezanec postala šele naknadno, to je 5.6.2013, ko je davčnemu organu podala izjavo v skladu z določbami 44. in 45. člena ZDDV-1. To pa tudi po oceni pritožbenega...
Sodba in sklep III Ips 121/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2011najem poslovnih prostorov – prepustitev rabe tretjemu – podnajem – soglasje najemodajalcaZ najemno pogodbo se prenaša možnost rabe stvari, ena izmed možnosti rabe pa je – če ni zakonske ali pogodbene omejitve – tudi prepustitev rabe tretjemu. S tem, da njegove, v najem dane poslovne prostore uporablja nekdo tretji, najemodajalec ni prikrajšan. Samo če tretji uporablja prostore na podlagi podnajemne pogodbe, lahko najemodajalec za izterjavo najemnine zahteva od uporabnika (podnajemnika) plačilo zneska, ki ga ta dolguje najemniku iz podnajema (608. člen OZ). Okoliščina, da je poslovni prostor brez dovoljenja najemodajalca uporabljala (tudi) tretja oseba, lahko predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti najemnika, ne more pa predstavljati podlage za obogatitveni – in tudi ne za odškodninski zahtevek – najemodajalca zoper tretjega.
VSL sklep I Cpg 986/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.09.2012podjemna pogodba – jamčevanje za napake – stvarna napaka – znižanje plačila – ugovor pravice do znižanja plačila – sklepčnost ugovora na znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – delni umik – obračun DDVDokazno breme glede višine zmanjšanja vrednosti izvršenega dela oziroma znižanja plačila je na strani naročnika – toženke.
VSL sodba I Cpg 473/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.11.2008predčasen odstop od pogodbe - pravica do odškodnine - popolna odškodnina - pogodbena kazen - pozitivni pogodbeni interesČe je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Če gre pri napaki v zakup vzete stvari za odpravljivo napako, najemnik nima takojšnjega upravičenja od pogodbe odstopiti, pač pa pridobi to upravičenje šele takrat, če najemodajalec napake po ustreznem postopku obveščanja ne odpravi. 

Izberi vse|Izvozi izbrane