<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Cpg 233/2018

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:I.CPG.233.2018
Evidenčna številka:VSK00020374
Datum odločbe:31.01.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Gorazd Hočevar (preds.), mag. Jana Petrič (poroč.), Mirela Lozej
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:sale and lease back - odstop od pogodbe - odškodnina zaradi razveze pogodbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe - solidarno poroštvo

Jedro

Tožena stranka pa pravilno opozarja, da je nevzdržno, da tožeča stranka obdrži prejeta plačila (kot rečeno v znesku 2.693.823,80 EUR), pridobi pravico zahtevati v zvezi z odstopom zapadle obveznosti in še obdrži v lasti predmet leasinga. V predmetni leasing pogodbi in Splošnih pogojih ni za primer, ko ne pride do prodaje predmeta leasinga, nobenih določb, ki bi leasingodajalca zavezovale k upoštevanju vrednosti predmeta leasinga pri izračunu višine odškodnine (za kar v večjem delu zahtevka gre). Zato je treba uporabiti splošna načela odškodninskega prava. Leasingodajalec zaradi razveze pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega v katerem bi bil, če do razveze ne bi prišlo, odškodnina ne sme presegati škode.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru obdržalo v veljavi sklep o izvršbi VL z dne 10.11.2015, tako da morata toženca nerazdelno plačati 2.432.576,71 EUR. Iz razlogov sodbe izhaja, da sta pravni prednici tožeče stranke in prve toženke sklenili leasing pogodbo in da je bila druga toženka pri tej pogodbi solidarni porok. Zaradi neplačevanja obveznosti je tožeča stranka od pogodbe odstopila in obračunala zapadle obroke ter prištela diskontirane nezapadle obroke, zmanjšane za opravljena plačila. Ob izdaji sodbe je bila nepremičnina, ki je bila predmet leasinga še vedno v posesti prvega toženca in po mnenju sodišča do prenosa "ekonomske lastnine" še ni prišlo. Kljub temu, da nepremičnina še ni bila prodana, je obveznost zapadla, tožeča stranka (ki pri obračunu ni upoštevala vrednosti nepremičnine) je obračun napravila v skladu z določbami leasing pogodbe.

2. Zoper sodbo se toženki pritožujeta in sodišču predvsem očitata napačno uporabo materialnega prava, vztrajata, da zahtevek ne more zapasti preden je nepremičnina prodana. Rezultat odločitve sodišča je, da tožeča stranka prejeme vsa denarna sredstva, obdrži pa tudi lastninsko pravico na nepremičnini, kar je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in načelom enake vrednosti dajatev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi niso sporna naslednja dejstva: tožeča stranka in prva toženka sta sklenili leasing pogodbo, katere predmet so bile nepremičnine v P. (hotel., grad, poslovno stanovanjski in stanovanjski objekt ter zemljišča v P.), druga toženka pa se je za obveznosti prve toženke zavezala kot solidarni porok. Tožena stranka je že plačala 2.693.823,89 EUR. Tožeča stranka je dne 5.12.2014 odstopila od pogodbe. Ob vložitvi predloga za izvršbo je terjatev iz naslova neplačanih zapadlih obrokov, diskontiranih nezapadlih obrokov, zamudnih obresti in stroškov znašala 2.432.576,71 EUR. Ob izdaji sodbe so bile nepremičnine še vedno v posesti prve toženke. Iz navedb tožene1 stranke izhaja, da je šlo za tako imenovano operacijo "Sale and lease back". Neprerekana je ostala navedba tožene stranke, da tožeča stranka ni sodno uveljavljala zahtevka na izročitev predmeta leasinga v posest (kljub določbi 54. člena Splošnih pogojev o finančnem leasingu nepremičnine za pravne osebe 07 (v nadaljevanju Splošni pogoji), po kateri je bila po odstopu od pogodbe upravičena do prevzema predmeta leasinga v svojo posest tudi proti volji leasingojemalca). V Splošnih pogojih je bil predviden postopek v primeru odstopa od pogodbe, in sicer je po 56. členu leasingodajalec lahko prodal predmet leasinga in to ne glede na to, ali je leasingojemalec predmet leasinga že vrnil v posest ali ne. Po prodaji je bil predviden še finančni obračun, in sicer bi se od kupnine odštele vse zapadle neplačane obveznosti leasingojemalca, povečane za zamudne obresti, stroške v zvezi z odstopom in odškodnino za predčasno prekinitev pogodbe in odškodnino za izgubljeni dobiček, ki ustreza na dan odstopa od pogodbe izračunani pogodbeni vrednosti kot v primeru predčasnega odkupa (to je vsoti diskontiranih nezapadlih obrokov in višine odkupne opcije).

5. V predmetni zadevi do prodaje predmeta leasinga ni prišlo, čeprav je od odstopa od pogodbe do dneva zaključka glavne obravnave minilo že dve leti in pol. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je terjatev leasingodajalca zapadla že ob odstopu od pogodbe in ne šele, ko bi prišlo do prodaje predmeta leasinga (navsezadnje bi tožeča stranka lahko predmet oddala v leasing nekomu drugemu). Ni sporno, da so že zapadli obroki, ki so se natekli do odstopa od pogodbe. V preostalem delu pa gre za odškodninsko obveznost, ki zapade, ko oškodovanec izve za škodo in za povzročitelja (oboje je bilo ob odstopu od pogodbe znano ali bi lahko bili tožeči stranki znano).

6. Tožena stranka pa pravilno opozarja, da je nevzdržno, da tožeča stranka obdrži prejeta plačila (kot rečeno v znesku 2.693.823,80 EUR), pridobi pravico zahtevati v zvezi z odstopom zapadle obveznosti in še obdrži v lasti predmet leasinga. V predmetni leasing pogodbi in Splošnih pogojih ni za primer, ko ne pride do prodaje predmeta leasinga, nobenih določb, ki bi leasingodajalca zavezovale k upoštevanju vrednosti predmeta leasinga pri izračunu višine odškodnine (za kar v večjem delu zahtevka gre). Zato je treba uporabiti splošna načela odškodninskega prava. Leasingodajalec zaradi razveze pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega v katerem bi bil, če do razveze ne bi prišlo2, odškodnina ne sme presegati škode. Pri tem vprašanje posesti ni odločilno3, saj bi lahko bilo dejstvo, da je bila nepremičnina še naprej v posesti prve toženke, predmet zahtevka na plačilo uporabnine, ne vpliva pa na zaključek, da je tožeči stranki po stališču, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, iz posla, katerega namen je bilo prvenstveno financiranje, ostala tako nepremičnina kot polna vrednost terjatve.

7. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča se sodišče prve stopnje z vsem zgoraj povedanim ni ukvarjalo. Na opisano pravno podlago niso bile opozorjene niti stranke, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi stavek prvega odstavka 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ponovljenem sojenju bo moralo stranki pozvati, da glede na trditveno in dokazno breme ustrezno dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge in nato po potrebi izvesti predlagane dokaze.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v petnajstih dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (člen 343/3 ZPP), jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
1 Na prvem naroku je tožena stranka navajala, da je kupila predmetne nepremičnine. Ker pa je potrebovala finančna sredstva za izvedbo projekta, je nepremičnine prodala tožeči stranki in na ta način dobila sredstva za financiranje projekta, hkrati pa je nepremičnine vzela v leasing.
2 Primerjaj tudi odločbo VS RS III Ips 103/2013.
3 Posebej še glede na to, da je imela tožeča stranka po pogodbi pravico do prevzema predmeta leasinga. Te pravice pa ni uveljavila.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - ZPP-UPB3 - člen 355, 355/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NjU0