<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 559/2012

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.559.2012
Evidenčna številka:VDS0009279
Datum odločbe:13.06.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - nedenarna terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi

Jedro

Ker je tožnici v času vložitve tožbe delovno razmerje pri toženi stranki že prenehalo, ni mogoče zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja izredne odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi, datirane z dnem 20. 4. 2012 do pravnomočno končanega postopka o glavni zadevi (I./1. točka). V nadaljevanju je zavrnilo zahtevek, da se toženi stranki prepove odjaviti tožnico iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter se ji naloži, da tožnici omogoči opravljanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 9. 2011, in odredbe o imenovanju na delovno mesto odgovorne urednice B. z dne 30. 9. 2011, ter da tožnici za opravljanje dela izplačuje plačo in zagotavlja vse ostale pravice iz delovnega razmerja, pri čemer se toženi stranki v primeru kršitve te odredbe naloži kazen v višini 10.000,00 EUR (I./2. točka). Zavrnilo je zahtevek, da ta začasna odredba velja do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari ter da ugovor oziroma pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadržita njene izvršitve (I./3. točka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. točka).

Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, posledično pa toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v celoti zmotna. Sodišče navede, da v primerjavi tožničinih navedb in navedb iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče prve stopnje o tej začetni fazi ni našlo razlogov v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj bo navedeno šele stvar razčiščevanja v nadaljnjem sodnem postopku. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Namen v resnici obširnih tožbenih navedb namreč ni bil v tem, da bi se zgolj z argumentom količine izpodbijalo nezakonitost podane odpovedi, temveč je bil v tem, da se sodišču plastično prikaže celotno ozadje podane odpovedi in s tem sodišče tudi pojasni, zakaj je ta očitno podana nezakonito oziroma podana na podlagi razlogov, ki v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso navedeni (prikrivanje dejanskih razlogov z navedenimi, ki pa so navidezni in neresnični). Iz tožbenih navedb namreč izhaja očitno nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in gre za zmotno uporabo materialnega prava zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb ZPP (15. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Terjatev je verjetno izkazana takrat, ko okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva, verjetnost je namreč relativno nizek dokazni standard, ki je daleč od gotovosti. Tožnica je sindikalna zaupnica in predsednica ... sindikata A., bila je urednica revije B., nad njo so se izvajali najrazličnejši pritiski. Tožnica je bila sindikalno dejavna v zvezi z izpostavljanjem problemov z neprimernimi delovnimi prostori, nadomestilom za prehrano, zagotavljanjem zdravniških pregledov, višino tožničine plače in plačo ostalih sodelavcev, ki so bile s pogodbami zgolj začasno urejena. Tožnica je po svoji odvetnici A.A. na delodajalca naslovila poziv na odpravo kršitev, delodajalec na to ni odgovoril, razen v smislu, da je predlagal sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Sindikat ... Slovenije je prijavil toženo stranko Inšpektoratu RS za ... in predlagal inšpekcijski nadzor zaradi nepravilnosti, pri čemer so se nad tožnico izvajala razna tipična dejanja mobbinga. Tožnica navaja, da so jo pisno podprli vsi člani njenega uredništva in delodajalčevi očitki izvirajo iz časa po 21. 3. 2012, ko se je tožničin delodajalec seznanil s pozivom od tožničine odvetnice za odpravo kršitev iz delovnega razmerja. Gre za povračilni ukrep delodajalca. V prid verjetnosti tožničine terjatve torej govorijo številna dejstva, ki so med seboj povezana, vsa pa kažejo na nezakonitost delodajalčeva samovolje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi kar se tiče pravnih argumentov je prazna, glede diskriminacije pa je dokazno breme na strani delodajalca, in že zakonodajalec na ravni verjetnosti priznava trditve delavca, ko ta zatrjuje, da je diskriminiran. Mobbing namreč predstavlja vrsto diskriminacije v smislu neenakopravnega obravnavanja osebe, ki tistemu, ki mobbing nad njo izvaja, ni všeč. Pogodba o zaposlitvi ne sme biti odpovedana sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, gre za nevaren precedans, s katerim želi delodajalec obiti zakonska določila, ki ščitijo sindikalne zaupnike. Gre za kršitev 113. člena ZDR. Glede obrazložitve odločitve sodišča, da niso podani razlogi za izdajo začasne odredbe po 85. členu ZDR tožnica pripominja, da je zahtevala tudi ohranitev zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, onemogočanje opravljanja dela ter izplačevanje plače in zagotavljanje vseh ostalih pravic iz delovnega razmerja, kar vse omogoča dosego namena zavarovanja nedenarne terjatve, zlasti pa tožnici omogoča prejemanje plače oziroma finančnih sredstev, vse dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo ter v celoti prereka pritožbene navedbe tožnice ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da tožnica ni izkazala niti verjetnosti obstoja nedenarne terjatve in še manj katere od predpostavk po 2. odstavku 272. člena ZIZ, kar je osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede predpostavke verjetnosti obstoja terjatve zelo jasno obrazložilo in navedlo, da v fazi odločanja o začasni odredbi še ni moč najti razloge, ki bi bili v prid tožničinemu zatrjevanju, da je izredna odpoved nezakonita. Takšna obrazložitev je korektna in popolnoma razumljiva. Razlog je v sami izredni odpovedi popolnoma jasno obrazložen in se navaja kot zakonski razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR v zvezi s tožničinimi dejanji zoper svoje sodelavce in nadrejene. Glede zatrjevanj o njenem sindikalnem delovanju, njenem delu v uredništvu, vrednotenju njenega dela, slabšem plačilu za delo, pa so njene navedbe neresnične. Njen status in njene zahteve do delodajalca so bili sicer vedno le v njenem osebnem interesu in ne morejo pretehtati zoper njeno žaljivo in neprimerno ravnanje in obnašanje zoper sodelavce in nadrejene. Nihče ne mara pritiskov in žalitev, pa četudi to dela nekdo, ki navaja, da se sicer kot sindikalni zaupnik bori za pravice delavcev. Že število v odpovedi navedenih prizadetih ljudi dovolj nazorno kaže na utemeljenost izredne odpovedi. Odločitev delodajalca ni moč pojasnjevati z uporabo 113. člena ZDR in kot izvedbo nekaterih povračilnih ukrepov ali neke domnevne diskriminacije. Sodišče ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP in je pritožbena navedba v zvezi s tem popolnoma nerazumljiva. Odločitev sodišča ima popolnoma jasno in jedrnato obrazložitev. Tudi škoda, ki naj bi tožnici nastala z izpadom dohodka ni nenadomestljiva škoda, saj bo tožnica, če v postopku uspe prejela vse izplačane plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako torej o nenadomestljivi škodi ni moč govoriti. Takšno stališče je bilo že večkrat pojasnjeno v številnih odločbah Višjega delovnega in socialnega sodišča. Tudi navedbe, da bi izdana odredba v primeru njenega neuspeha v pravdi za delodajalca pomenila manjšo škodo od tiste, ki bi nastala brez izdane odredbe so neutemeljene. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sklepa razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom odločitve, sklep ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je tako izpodbijani sklep lahko v celoti preizkusilo. Podana tudi ni bistvena kršitev pravil postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj o odločilnih dejstvih ni nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

Tožnica je podala predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v 1. odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih 2. odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Postopek zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi podane odpovedi, je opredeljen v 85. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007 – ZDR). Zadržanje po določilih 85. člena ZDR je mogoče, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. 85. člen ZDR v 3. odstavku tudi določa, da če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz 1. odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR v tem primeru sploh ni bilo mogoče.

Pritožbeno sodišče se prav tako strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica do sedaj niti ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, pri čemer sicer zelo obširno navajanje razlogov v tožbi glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, še ne pomeni verjetnosti obstoja terjatve, kajti navedeno bo sodišče prve stopnje odločalo po izvedenem rednem kontradiktornem postopku, v katerem bo tožnica lahko dokazovala svoje trditve v tožbi in jih bo sodišče ugotavljalo. Odločanje o začasni odredbi je namreč hiter postopek, v katerem sodišče ne izvaja kontradiktornega postopka, v katerem je sicer dana pravica do izjave tudi nasprotni stranki.

Zmotno je tudi pravno stališče tožnice, da je dosedaj že izkazana verjetnost diskriminacije in mobbinga tožnice in to že iz razloga, ker zakon določa glede diskriminacije dokazno breme na strani delodajalca, kar naj bi pomenilo, da že zakonodajalec na ravni verjetnosti priznava trditve delavca, ko zatrjuje, da je diskriminiran. Navedeno ne drži in delavec mora tudi pri predlogu za začasno odredbo na ravni verjetnosti izkazati svoje trditve. Ob navedenem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je tožena stranka zoper tožnico podala tudi zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve in je tožnici bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, kjer je tožnici očitano, da je storila dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 160. člena Kazenskega zakonika in ker je nad vsemi zaposlenimi in pogodbenimi partnerji izvajala hujše resno in sistematično nasilje in to tako nad podrejenimi in nadrejenimi sodelavci. Seveda pa bo to, kot že navedeno, ugotavljalo sodišče v rednem kontradiktornem postopku.

Glede pritožbenega ugovora, da je tožnica zahtevala poleg zadržanja odpovedi tudi ohranitev zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, omogočanje opravljanja dela ter izplačevanje plače in zagotavljanje vseh ostalih pravic iz delovnega razmerja, kar vse omogoča dosego namena zavarovanja nedenarne terjatve in to vse dokler traja spor o prenehanju delovnega razmerja, je pojasniti, da 273. člen ZIZ taksativno sicer ne določa vrste odredb za zavarovanje nedenarne terjatve, vendar je tožnica v predlogu vsebinsko postavila v bistvu tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi, kar pa ne more biti namen izdane začasne odredbe, ki je po svoji naravi sicer sredstvo zavarovanja in ne more biti sredstvo, ki bi po svoji naravi dejansko nadomestilo redno pravno sredstvo in toženi zahtevek. Sicer pa navedeno niti ni vplivalo na odločitev.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore tožnice ne odgovarja, saj so za rešitev zadeve brezpredmetni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. odstavka 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožnica iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa iz razloga, ker gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ko delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v pravdi, pa tudi sicer odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.


Zveza:

ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 85, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 160.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.12.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUwMDU5