Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 156cT1tb2JiaW5nJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 814/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2007odškodninska odgovornost - nasilje na delovnem mestu - mobbingRavnanje vodje podružnice, ki je na tožnico približno deset mesecev naslavljal žaljivke in z njo grdo ravnal, jo zmerjal in ji govoril, da je nesposobna, neumna, nora, da laže in da jo bo lastnoročno uničil, predstavlja t.i. nasilje na delovnem mestu, ko je delavec – običajno iznenada in brez pravega vzroka – izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem. Zaradi izpostavljenosti takšnemu ravnanju in škode, ki je tožnici zaradi tega nastala, je upravičena do denarne odškodnine.
VDS sklep Pdp 1297/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2008odškodnina - nepremoženjska škoda - mobbingMobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo. 
VDS sklep Pdp 387/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.02.2008odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic delavca - mobbingTožena stranka (oziroma njeni delavci, za katere odgovarja) je ravnala protipravno, saj je posegla v osebnostne pravice tožečih strank: izpostavljala jih je neželeni elektronski pošti pornografske vsebine ter jih nazivala z neprimernimi, žaljivimi in opolzkimi izrazi. Opisano ravnanje ima znake psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko je delavec izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem (mobbing), tožeče stranke pa so za duševne bolečine, ki so jih zaradi tega utrpele, upravičene do denarne odškodnine. 
VSM sodba I Cp 579/2007Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek06.08.2008nepremoženjska škoda - okrnitev pravice osebnosti - šikaniranje v okviru delovnega razmerja - mobbingŠikaniranje (mobbing) v okviru delovnega razmerja pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti, namerno nezakonito (pokvarjeno) premeščanje na nižje delovno mesto oziroma v pravnem pogledu protizakonito in nedopustno izvrševanje pravic z namenom povzročiti delavcu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže (dokazno breme je na strani tožeče stranke), da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznosti z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi. 
VDSS sklep Pdp 1630/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.06.2009javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – sodno varstvoSklep o premestitvi ni upravna odločba in javni uslužbenec nima na voljo sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ampak mora – po pritožbi na komisijo za pritožbe sodno varstvo zahtevati pred delovnim sodiščem.
VDSS sodba Pdp 91/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovorKljub temu da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker so bile podane okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (tožnik je fizično napadel zakonito zastopnico tožene stranke).
VDSS sodba Pdp 1423/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.01.2010odškodninska odgovornost – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravnost – krivdaKljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
VDSS sodba in sklep Pdp 1243/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.03.2010odškodninska odgovornost – mobbingTožnica je tako z razporeditvijo na delo v invalidsko delavnico kot z občasnim opravljanjem drugih del, za katerega je prejemala sicer plačilo po pogodbi o zaposlitvi, soglašala in temu ni ugovarjala. Ker niti iz njene izpovedi ne izhaja nestrinjanje z dejanskim opravljanjem drugih del ali da bi bila zaradi opravljanja drugih del kakorkoli prizadeta, ravnanje tožene stranke nima znakov nadlegovanja na delu, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa ni utemeljen.
VDSS sodba in sklep Psp 78/2010Višje delovno in socialno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.04.2010začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbingKer je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
VDSS sklep Pdp 1257/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2010odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestuOdškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
VDSS sodba Pdp 92/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - bistveno zmanjšano plačilo za delo - nadurno delo - mobbing - sodno varstvoIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca povzroči takojšnje prenehanje delovnega razmerja, ker učinkuje z dnem, ko je podana nasprotni stranki. Delodajalec mora takšno odpoved upoštevati in delavcu ne sme (more) naložiti, da ostane pri njemu še naprej v delovnem razmerju. Za izdajo sklepa o zavrženju delavčeve odpovedi nima pravne podlage, prav tako nima razlogov, da bi delavcu po tem, ko njegova odpoved že učinkuje, redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
VDSS sodba Pdp 825/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2010odškodninska odgovornost – mobbing – diskriminacijaV spornem času ravnanje tožene stranke in vsi postopki, ki jih je izvajala, za tožnico niso imeli narave trpinčenja, vsekakor pa ne diskriminacije, saj tožnica zaradi osebnih okoliščin ni bila neenakopravno obravnavana pri opravljanju dela, usposabljanju, izobraževanju ter pri drugih pravicah iz delovnega razmerja. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za prenehanje diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja ter tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine nista utemeljena.
VDSS sklep Pdp 644/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.06.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlogSprememba sistemizacije z ukinitvijo več delovnih mest (med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto), ki ni bila navidezna in namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega bi tožena stranka podala odpovedi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 506/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2010obnova postopka - nova dejstva in dokaziGlede na to, da se je prejšnji postopek končal s pravnomočno sodbo z dne 18. 1. 2008, potni nalogi iz leta 2009 ne predstavljajo novega dokaza, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko dovolilo obnovo postopka. Nova dejstva in novi dokazi so lahko dopustna vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze.
VDSS sklep Pdp 217/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2010javni uslužbenec – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – odškodninska odgovornost – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazno bremeTrpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri tem institutu je dokazno breme obrnjeno, kar pomeni, da mora delodajalec kot tožena stranka ob zatrjevanjem trpinčenju na delovnem mestu dokazati, da trpinčenja ni bilo.
VDSS sodba Pdp 404/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2010odškodninska odgovornost – mobbing – diskriminacijaTožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
VSC sodba II Kp 7226/2009Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek19.10.2010kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu – mobbing – zakonski znakiKazenski zakon kot šikaniranja na delovnem mestu šteje le ponavljajoče se psihično maltretiranje z različnimi aktivnostmi na sistematičen način, s ciljem in posledico degradacije delovnih pogojev, ki lahko privedejo do kršitve človekovih pravic.
VDSS sodba Pdp 598/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.10.2010izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev šolnine – prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerjaDo prenehanja delovnega razmerja toženke je prišlo pred iztekom štiriletnega roka po zaključnem študiju po njeni volji (predlagala je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, kar ni bilo plod nevzdržnih razmer pri tožeči stranki), zaradi česar je dolžna skladno s pogodbo o izobraževanju povrniti vplačano šolnino.
VDSS sodba Pdp 679/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanjeUkinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 1083/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2010vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnineZa organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.

Izberi vse|Izvozi izbrane