Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 156cT1tb2JiaW5nJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sklep Psp 101/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore04.07.2013res iudicata – zavržena tožbaTožnik ponovno uveljavlja odškodnino iz istega škodnega dogodka, o katerem je sodišče s sodbo že pravnomočno razsodilo, zato pogoji za ponovno odločanje o enakem zahtevku niso izpolnjeni. Pravnomočnost je procesna predpostavka in nova meritorna sodba o istem zahtevku med istima strankama ni dopustna, zato je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 1033/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.12.2011tožba - zavrženje tožbe - nepopolna vlogaKer tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
VDSS sodba Pdp 1037/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - delna sodbaVsi vodje projektov pri toženi stranki so opravljali tudi delo na reševanju reklamacij. Tožnica s tem v zvezi neutemeljeno navaja, da 3. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2007 (A1) med delovnim nalogami tožnice izrecno ne navaja sodelovanja v postopku reklamacij, temveč je to določil šele Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013. Naloge v zvezi z odpravo reklamacij se namreč nanašajo na vodenje projektov, oziroma predstavljajo fazo v projektu, saj je investitor oziroma prodajalec stanovanj v skladu z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb dolžan tudi odpravljati napake na prodanih stanovanjih. Zato je tožena stranka tožnici kot vodji projektov in univerzitetni diplomirani inženirki arhitekture utemeljeno odredila sodelovanje v postopkih reklamacij že na podlagi naloge iz 3. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnica opravlja naloge vodenja in sodelovanja v projektnih skupinah za najzahtevnejše...
VDSS sodba Pdp 1038/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.12.2011odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbingČeprav je bila tožnica precej občutljiva, je zaradi dejstva, da je bila tri mesece izpostavljena ravnanju tožene stranke, ki je objektivno gledano pomenilo trpinčenje na delovnem mestu (direktor je kričal nanjo, jo zmerjal, žalil po telefonu, ji očital, da je nesposobna in podobno), upravičena do odškodnine v višini 2.000,00 EUR.
VDSS sodba Pdp 1047/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2011odškodninska odgovornost – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – elementi odškodninskega delikta – nepremoženjska škodaGovorjenje v povišanih tonih, kričanje, večkratno opominjanje na storjene napake, slabšalne oznake narejenega dela in oznaki, da je “ovca” ali “ mevža”, je vedenje, ki ni pravno dopustno. Opisano vedenje ima znake t.i. trpinčenja na delovnem mestu (mobbing-a), zaradi dopuščanja takega vedenja je tožena stranka odškodninsko odgovorna.
VDSS sodba Pdp 1049/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.04.2016plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuTožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.
VDSS sklep Pdp 1075/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2013zahteva za izločitev predsednika senata – izločitev sodnikaZPP v 70. členu določa izločitvene razloge. V 2. odstavku 72. člena ZPP določa, da izločitev lahko zahteva stranka, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če pa obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Tožnica je pravočasno zahtevala izločitev predsednika senata, zato bi moralo sodišča prve stopnje o tej izločitvi odločiti.
VDSS sodba Pdp 1078/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.04.2012odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - izraba letnega dopusta - nepremoženjska škodaRavnanje sodelavke tožnice in njene nadrejene je bilo ponavljajoče, žaljivo, graje vredno in očitno negativno, takšno ravnanje je tožnici povzročilo škodo (razvoj anksiozno - depresivne motnje). Za ravnanje delavcev je odgovorna tožena stranka kot delodajalec, za škodo pa odgovarja tudi neposredno, saj tožnici ni zagotovila takšnega delovnega okolja, v katerem ne bi bila izpostavljena trpinčenju.
VDSS sodba Pdp 1083/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2010vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnineZa organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
VDSS sodba Pdp 110/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnostiRedna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
VDSS sklep Pdp 1111/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2012obnova postopka - nova dejstva in dokaziTožnik bi novo dejstvo (da zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni mogel odgovoriti na ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil postopek o zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno končan. Iz tega razloga se njegov predlog za obnovo postopka, temelječ na tem novem dejstvu, kot nedovoljen zavrže.
VDSS sodba Pdp 1135/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.06.2012odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - reintegracija - pravnomočna sodba - rok za podajo odpovedi - upokojitev - odpravnina ob upokojitvi - božičnicaKer je bil zaradi spremenjene organizacije tožene stranke ukinjen celoten nivo svetovalcev uprave, ob pozivu tožnika nazaj na delo po pravnomočni sodbi sodišča tožena stranka zanj ni imela več na voljo delovnega mesta (svetovalca uprave). Zato mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki pa je tožnik ni sprejel.
VDSS sodba Pdp 1139/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.07.2014odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuTožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil...
VDSS sodba Pdp 1146/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnineZaradi ravnanj glavne inšpektorice (neutemeljena izdaja sklepa, s katerim je tožnici za določeno obdobje odredila opravljanje drugega dela; odstranitev tožnice iz delovnega okolja in dodelitev pisarne v praznem, neurejenem nadstropju, ki je bilo dislocirano od ostalih sodelavcev; podaja več nezakonitih in nepravilnih ocen dela javnega uslužbenca; pogojevanje odobritev letnega dopusta s primopredajo; ukinitev in znižanje položajnega dodatka itd.), ki so bila usmerjena proti tožnici z namenom njene odstranitve s položaja direktorice, se je tožnica počutila degradirana in prizadeta. S tem pa je tožena stranka kršila dostojanstvo tožnice in njene osebnostne pravice. Ravnanja glavne inšpektorice so predstavljala sistematično, graje vredno ravnanje, ki je bilo usmerjeno proti tožnici, s čimer je tožena stranka uresničila vse znake trpinčenja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zaradi navedenih ravnanj tožene stranke tožnici nastala škoda na zdravju,...
VDSS sodba Pdp 117/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.07.2015trpinčenje na delovnem mestu - izredna odpoved - plačilo odpravnine - varstvo pred trpinčenjem - odškodninaMed tožnico in nadrejenima ter sodelavci pri toženi stranki je prihajalo do nesporazumov in konfliktov, vendar posamezna očitana ravnanja ne predstavljajo očitnega negativnega ali žaljivega ravnanja do tožnice, niti takšnega standarda ne dosegajo kot celota, zlasti pa niso bila ponavljajoča in sistematična. Direktorju tožene stranke tudi ni mogoče očitati, da naj tožnici ne bi zagotovil varstva pred trpinčenjem. Tožena stranka je tožnici zagotovila delovno okolje, v katerem tožnica ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen. Ker ni podan razlog za izredno odpoved iz 7. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR (da ji delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, ni bila zakonita. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ni utemeljen.
VDSS sodba in sklep Pdp 1173/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.05.2012odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - mobbing - nadurno delo - plačilo za deloV kolikor je tožnica po tem, ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem, čeprav drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je v resnici prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 1180/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - absolutna bistvena kršitev določb postopkaV tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije in trpinčenja na delovnem mestu, ki naj bi se dogajalo že več kot 10 let in ki naj bi ga s svojim ravnanjem izvajale sodelavke tožnice in tožnici nadrejena delavka. Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek zavrnilo, ker ni ugotovilo protipravnega ravnanja tožene stranke. Zaključilo je, da gre pri tožnici za verjeten obstoj paranoidne osebnostne motnje in da zaradi te motnje pogosteje prihaja v nesporazume z okoljem. Način obnašanja, ki ga imajo sodelavke do tožnice, ni vselej sprejemljiv, vendar njihova ravnanja niso dosegla tiste stopnje, da je delodajalec odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh odločilnih dokazov, ki jih je v potrditev svojih trditev predlagala tožnica, niti ni navedlo razlogov, zakaj jih ni upoštevalo. Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar se dokazne ocene sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Zato...
VDSS sklep Pdp 1199/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.04.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu, da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V to datoteko so se vpisovale delovne ure, bolniške in vse ostale odsotnosti delavcev ter podatki za obračun prevoza in prehrane, ki so jih delavci dobivali glede na prisotnost. S tem ko tožnica kljub zaprosilu sodelavke te datoteke ni poslala na oddaljeno enoto, je kršila svoje pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
VDSS sklep Pdp 122/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - obrazložitev zavrnitve dokazovSodišče prve stopnje je zaslišalo priče, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, ni pa zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožnica, pri tem pa za takšno odločitev ni navedlo razlogov niti na naroku niti v obrazložitvi sodbe. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Vendar mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenimi zahtevami. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP....
VDSS sodba Pdp 1228/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.02.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodnina – mobbing – neizrabljen letni dopust – plača – prekinitev postopka – stečajni postopekČetudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.

Izberi vse|Izvozi izbrane