Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS sklep Pdp 648/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.01.2016 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ekonomski razlog - mobbing - absolutno neutemeljen odpovedni razlog Po določbi drugega odstavka 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je v postopku na prvi stopnji med drugim zatrjevala, da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi odškodninske tožbe, ki jo je vložila zaradi kršitve prepovedi trpinčenja (mobinga) na delovnem mestu zoper toženo stranko, nekaj več kot tri mesece pred sporno odpovedjo. Po 2. alineji 90. člena ZDR-1 med absolutno neutemeljene odpovedne razloge spada tudi vložitev tožbe zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti (kamor spada tudi zakonsko določena obveznost varovanja dostojanstva delavca pri delu iz 47. člena ZDR-1) pred sodnimi organi. Ker je tožnica zatrjevala obstoj neutemeljenih odpovednih razlogov in predlagala izvedbo dokazov, tožena stranka, ki je zatrjevala, da vložitev tožbe ni bil razlog za odpoved pogodbe... VDSS sodba Pdp 1037/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.01.2016 odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - delna sodba Vsi vodje projektov pri toženi stranki so opravljali tudi delo na reševanju reklamacij. Tožnica s tem v zvezi neutemeljeno navaja, da 3. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2007 (A1) med delovnim nalogami tožnice izrecno ne navaja sodelovanja v postopku reklamacij, temveč je to določil šele Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013. Naloge v zvezi z odpravo reklamacij se namreč nanašajo na vodenje projektov, oziroma predstavljajo fazo v projektu, saj je investitor oziroma prodajalec stanovanj v skladu z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb dolžan tudi odpravljati napake na prodanih stanovanjih. Zato je tožena stranka tožnici kot vodji projektov in univerzitetni diplomirani inženirki arhitekture utemeljeno odredila sodelovanje v postopkih reklamacij že na podlagi naloge iz 3. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnica opravlja naloge vodenja in sodelovanja v projektnih skupinah za najzahtevnejše... VDSS sodba Pdp 572/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.01.2016 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca Pri toženi stranki je zaradi upada finančnega poslovanja (odpovedi nekaterih pogodb o opravljanju storitev čiščenja) prišlo do spremembe organizacije dela, zato je delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi (čistilka) postalo nepotrebno. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici in da tožnici odpoved ni bila podana iz diskriminatornih razlogov (tožničina dolgotrajna bolniška odsotnost). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica pri toženi stranki ni bila niti trpinčena (saj so čistilke, in s tem tudi tožnica, delo lahko opravile v okviru rednega delovnega časa, imele so možnost izkoristiti odmor med delom) in nad njo tožena stranka tudi ni izvajala mobinga (neodziv nadrejene na tožničino SMS obvestilo o bolniškem staležu in njen... VDSS sodba in sklep Pdp 597/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.01.2016 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbenih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka Tožnik je v delovnem času na zasebni obisk sprejel obiskovalca brez soglasja ali vsaj obvestila delodajalcu ter je v elektronskih sporočilih toženi stranki uporabljal izraze, neprimerne za uporabo v komunikaciji z nadrejenim. Sprejemanje zasebnih obiskov med delovnim časom, pri čemer obiskovalci ne plačajo vstopnine, ki se jo plačuje za vstop, je kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1). Tožena stranka je upravičeno štela, da je tožnik kršil svoje delovne obveznosti z žaljivo komunikacijo z nadrejeno (v elektronskih sporočilih z direktorico, ki poleg neprimernega tona vsebujejo še izjavo o fašističnih in rasističnih metodah, ki naj bi se jih direktorica posluževala), tako da je sodišče prve stopnje že na podlagi teh dveh kršitev iz prvega pisnega opozorila pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1.Tožnik je s... VDSS sodba Pdp 623/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.01.2016 odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - zamudna sodba V postopku izdaje zamudne sodbe se dejansko stanje ne ugotavlja, ker se zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožnikovih dejanskih navedb v tožbi, resnično. Na podlagi neprerekanih trditev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici nastala nepremoženjska škoda zaradi ravnanj prvotožene stranke kot njenega delodajalca ter drugotožene stranke kot odgovorne osebe pri delodajalcu, ki je tožnico neposredno nadlegovala oziroma jo silila opravljati delo, ki ni ustrezalo njenim omejitvam iz invalidske odločbe, pri čemer so bila ta ravnanja ponavljajoča se, graje vredna in očitno negativna ter žaljiva in usmerjena zoper tožnico. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu utemeljen. VDSS sodba Pdp 336/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.12.2015 odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu Tožena stranka tožnici od maja 2009 do februarja 2012, ko je začela s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, ni zagotavljala varnega dela, ker je morala tožnica svoje delo opravljati v nasprotju z zdravniškim spričevalom. Tožnica je namreč za računalniškim ekranom delala več ur, kot ji je bilo določeno v zdravniškem spričevalu. Pasivnost tožene stranke je pomenila kršitev pravic iz delovnega razmerja in pomeni ponavljajoče se, graje vredno ravnanje, s čimer je izpolnjen dejanski stan iz 6.a člena ZDR, ki opredeljuje trpinčenje na delovnem mestu. Zato je odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja na delovnem mestu v obdobju od maja 2009 do februarja 2012 utemeljen. Ni pa utemeljen za čas od aprila 2007 do maja 2009, saj ob predhodno izdanem zdravniškem spričevalu iz leta 2006 in dejstvu, da se tožnici ob spremembi delovnega mesta ni spremenila ocena tveganja, toženi stranki za to obdobje ni mogoče očitati, da tožnici ni zagotavljala varnega dela. VDSS sodba Pdp 461/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.12.2015 mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnineTožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (konflikt z nadrejenim določenega dne; nevabljenje na skupne sestanke; odvzem delovnih nalog; uvedba postopka izredne odpovedi; uvedba disciplinskega postopka, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen. VDSS sodba Pdp 369/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.11.2015 plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu Tožena stranka tožniku ni preprečevala koriščenja obveznih odmorov in počitkov, kot jih določa ZDCOPMD, saj si je tožnik sam odrejal obvezne odmore in počitke. Dejstvo, da je tožnik podpisal pogodbo za pet delovnih dni na teden in za 40 ur na teden, občasno pa je moral voziti več in drugače, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi to, da je imel tožnik s toženo stranko najprej sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in šele z dnem 29. 6. 2007 za nedoločen čas, ne pomeni, da je bil trpinčen na delovnem mestu. Trpinčenja na delovnem mestu ne predstavlja ravnanje tožene stranke, ko je tožniku poslala SMS samo na službeni telefon in ne na privatni telefon. V kolikor je tožnik imel službeni telefon, ga je bil dolžan uporabljati, tožena stranka pa ni bila dolžna, tožniku pošiljati SMS sporočila tako na službeni kot tudi zasebni telefon. Zato je neutemeljen ugovor tožnika, da mu je tožena stranka poslala SMS sporočilo le na službeni telefon... VDSS sodba in sklep Pdp 493/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.11.2015 odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - protipravno ravnanje - višina odškodnine Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so ravnanja tožene stranke (odreditev dela obsežnega izpolnjevanja obrazcev v izredno kratkem roku 5 dni; stalno neodzivanje na tožničine dopise; ravnanje ob prošnji za izhod na glavno obravnavo določenega dne - zavrnitev prošnje za izdajo dovolilnice za izhod; nezagotavljanje dela v daljšem časovnem obdobju ter izločitev tožnice iz delovnega okolja ob selitvi na drugo lokacijo) v obdobju od septembra 2007 do septembra 2010 predstavljala ponavljajoče se, sistematično, graje vredno ter očitno negativno in žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti tožnici, torej trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobbing v skladu s četrtim odstavkom 6.a člena ZDR. Zato je tožnica upravičena do odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu. VDSS sklep Pdp 567/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.11.2015 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta – absolutna bistvena kršitev določb postopka – odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – izvedba dokazov – obrazložitev zavrnitve dokazov Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Na podlagi določbe 278. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je sodišče dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, v zvezi pa s tem ni sprejelo nobenega sklepa, niti ni v sodbi navedlo, katerih dokazov ni izvedlo ter razlogov za to. Zato je podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. VDSS sodba Pdp 99/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.11.2015 opravljanje drugega dela izven opisa delovnega mesta - povečan obseg dela Tožena stranka je z izpodbijanima sklepoma tožnici odredila opravljanje drugega dela izven opisa njenega delovnega mesta, ker je prišlo do zaostankov zaradi pomanjkanja števila delavcev, ki delajo na tem področju. V skladu s 95. členom ZJU je povečan obseg dela zakonit in objektiven razlog, zaradi katerega so bile tožnici začasno odrejene druge naloge izven opisa njenega delovnega mesta. Razlaga 95. člena ZJU, za katero se zavzema tožeča stranka, po kateri naj bi bila odreditev drugega dela izven opisa delovnega mesta javnega uslužbenca mogoča le, če bi šlo za javnega uslužbenca, ki ne bi bil polno zaposlen oziroma zaseden z nalogami iz opisa njegovega delovnega mesta, oziroma ki bi v okviru svojega efektivnega delovnega časa lahko opravljal tudi še druge naloge, je napačna. Takšne omejitve ne izhajajo niti iz teksta navedene določbe niti ne bi ustrezale njihovemu namenu, ki je v tem, da se omogoči predstojniku, da začasno rešuje problem organizacije dela ob... VDSS sodba Pdp 470/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.11.2015 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zagovor - pravica do zagovora - kršitev pravice do zagovora Bistvo pravice do zagovora (tudi v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti) je v zagotovitvi možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Določba 2. odstavka 85. člena ZDR-1 o pravici delavca do zagovora je namenjena njegovi obrambi, in sicer tako, da lahko v postopku pred odpovedjo pogodbe zaposlitvi sodeluje ter delodajalca seznani s svojimi ugovori. Da pa bi se delavec lahko uspešno zagovarjal, mu mora biti predhodno jasno predočeno, katere so tiste nepravilnosti pri njegovem delu, ki utemeljujejo zaključek o njegovi nesposobnosti, ter omogočen primeren rok za pripravo obrambe. Tožnici v vabilu na zagovor in pisnem obvestilu o očitanem razlogu nesposobnosti ni bilo jasno predočeno, katere so tiste nepravilnosti pri njenem delu, ki utemeljujejo zaključek o nesposobnosti. Splošno opredeljene nepravilnosti pa tožnici niso omogočile, da bi se lahko pripravila na zagovor in tam vsebinsko odgovorila na očitke o konkretnih... VDSS sodba Pdp 170/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 02.11.2015 trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (da naj ne bi preverila, če tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje; da na nobenih listinah ne navaja tožničine izobrazbe; da jo je ovirala pri koriščenju letnega dopusta...) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen. Za priznanje pravice do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta, kar je bistven predpogoj za odločanje o tem, ali ji je tožena stranka kot delodajalec onemogočila izrabo letnega dopusta. Tožnica je... VDSS sodba in sklep Pdp 70/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.10.2015 mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalcaTožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (domnevno zavlačevanje z izplačilom prevoznih stroškov; izostanek sklica komisije za preizkus tožničine ocene delovne uspešnosti; onemogočanje izvajanja dodatnih ur likovne vzgoje v obliki učnih skupin; zavrnitev tožničinih predlogov za izobraževanje; zmanjšanje ur pouka, idr.) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen. VDSS sodba Pdp 190/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 20.08.2015 odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - prepoved diskriminacije - trpinčenje na delovnem mestu Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke (nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane kazenske ovadbe, podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izvajanje mobbing a). Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki je bila v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita) in kasneje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni ravnala arbitrarno ali samovoljno, niti ni šlo za naklepno ravnanje ali tako nevestno ravnanje, da bi se tožena stranka že ob njuni podaji zavedala, da bo z njima tožnici neupravičeno povzročila škodo. Izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi je uporaba zakonitega sredstva, ki ni bila uporabljena z namenom tožnico šikanirati ali ji kako drugače škodovati. Prav tako tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR, ko je bila izredno odpovedana... VDSS sodba in sklep Pdp 1500/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.08.2015 odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 7. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR (ker ji tožena stranka ni zagotovila varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu). Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (vodja igralnega salona naj bi o vsakem njenem koraku poročal tožničini nadrejeni, njeni nadrejeni so bili do nje nespoštljivi, jo žalili, ipd.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa četrti odstavek 6.a člena ZDR. Ker tožnica pri... VDSS sodba in sklep Pdp 330/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.08.2015 prepoved trpinčenja na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca Zatrjevana ravnanja tožene stranke ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 6.a člena ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Dejstvo, da tožnica občasno nima dela oziroma da ni polno zaposlena ob ugotovitvi, da je zaposlena zgolj za štiri ure dnevno, ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake trpinčenja na delovnem mestu. Tudi dejstvo, da kot edina zaposlena nima dostopa do evidenc zaposlenih, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica za opravljanje svojega dela ne potrebuje dostopa do teh evidenc. Znakov trpinčenja na delovnem mestu nima niti kazenska ovadba zoper tožnico in preverjanje utemeljenosti bolniškega staleža tožnice, kar je oboje zakonska možnost (celo dolžnost) tožene stranke, za sum kršitve povračila potnih stroškov oziroma bolniškega staleža... VDSS sodba Pdp 117/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.07.2015 trpinčenje na delovnem mestu - izredna odpoved - plačilo odpravnine - varstvo pred trpinčenjem - odškodnina Med tožnico in nadrejenima ter sodelavci pri toženi stranki je prihajalo do nesporazumov in konfliktov, vendar posamezna očitana ravnanja ne predstavljajo očitnega negativnega ali žaljivega ravnanja do tožnice, niti takšnega standarda ne dosegajo kot celota, zlasti pa niso bila ponavljajoča in sistematična. Direktorju tožene stranke tudi ni mogoče očitati, da naj tožnici ne bi zagotovil varstva pred trpinčenjem. Tožena stranka je tožnici zagotovila delovno okolje, v katerem tožnica ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen. Ker ni podan razlog za izredno odpoved iz 7. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR (da ji delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, ni bila zakonita. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ni utemeljen. VDSS sklep Pdp 184/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.07.2015 trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedba dokazov Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožničinega očitka, da je trpinčenje na delovnem mestu trpela tudi v zvezi s prijavami na razpis in da je kot trpinčenje na delovnem mestu doživljala govorice o odpovedi v času, ko je bila na bolniškem staležu, kar vse je tožnica navajala že v tožbi in je v zvezi s tem predlagala izvedbo dokazov. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. VDSS sodba Pdp 124/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.07.2015 odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (nesklicevanje sestankov strokovnega sveta in nesestavljanje zapisnikov, odločitev mimo tožnika v določenem primeru, neaktivnost pri reševanju pritožbe v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu, zahteva po osebnem dvigu diplome, neodobritev službenih poti in neodobritev dopusta) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
