Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 156cT1tb2JiaW5nJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 557/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2011izobraževanje – pogodba o izobraževanju – stroški izobraževanja – plačilo za delo – diskriminacija – mobbing – odškodnina – obrnjeno dokazno bremePodiplomski študij tožnice ni bil v interesu tožene stranke, zaradi česar ji ni dolžna plačati stroškov, ki so ji v zvezi s študijem nastali.
VDSS sodba Pdp 1228/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.02.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodnina – mobbing – neizrabljen letni dopust – plača – prekinitev postopka – stečajni postopekČetudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
VSL sodba I Cp 132/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.04.2016odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – šikaniranje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – dokazovanje – dejansko stanjePritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjske sodbe o pomanjkanju pravno relevantne vzročne zveze, kot jo zatrjuje tožnica, tudi ob pravilnem upoštevanju teorije o adekvatni vzročnosti. Po tej teoriji je treba upoštevati tiste vzroke, ki po rednem teku stvari praviloma oziroma zelo verjetno pripeljejo do škodne posledice. Tožena stranka kot delodajalka tožnice odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari oziroma ne odgovarja za nastop škodne posledice, nastale v nepričakovanih okoliščinah. Tudi ob upoštevanju ugotovitev izvedenca, da je tožnica v letih 2008 do 2010 ponovno podoživljala stresno situacijo iz leta 2006, ko je doživljala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot zanjo izredno krivično, pa ponovne psihične reakcije tožnice po vrnitvi na delo v letu 2008, ki so posledica njene osebnostne strukture in številnih bolezenskih težav, ni mogla pričakovati.
VDS sklep Pdp 1297/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2008odškodnina - nepremoženjska škoda - mobbingMobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo. 
VDSS sklep Pdp 1075/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2013zahteva za izločitev predsednika senata – izločitev sodnikaZPP v 70. členu določa izločitvene razloge. V 2. odstavku 72. člena ZPP določa, da izločitev lahko zahteva stranka, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če pa obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Tožnica je pravočasno zahtevala izločitev predsednika senata, zato bi moralo sodišča prve stopnje o tej izločitvi odločiti.
VDSS sodba Pdp 598/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.10.2010izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev šolnine – prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerjaDo prenehanja delovnega razmerja toženke je prišlo pred iztekom štiriletnega roka po zaključnem študiju po njeni volji (predlagala je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, kar ni bilo plod nevzdržnih razmer pri tožeči stranki), zaradi česar je dolžna skladno s pogodbo o izobraževanju povrniti vplačano šolnino.
VSM sodba I Cp 579/2007Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek06.08.2008nepremoženjska škoda - okrnitev pravice osebnosti - šikaniranje v okviru delovnega razmerja - mobbingŠikaniranje (mobbing) v okviru delovnega razmerja pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti, namerno nezakonito (pokvarjeno) premeščanje na nižje delovno mesto oziroma v pravnem pogledu protizakonito in nedopustno izvrševanje pravic z namenom povzročiti delavcu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže (dokazno breme je na strani tožeče stranke), da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznosti z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi. 
VDSS sodba Pdp 567/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2013odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - poseg v delavčevo osebno integritetoNadrejena tožnice ni diskriminirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Po določilih 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija, ki je podana, če delodajalec ne zagotavlja enake obravnave glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR. Tožnica je navedla, da je bila diskriminirana iz razloga, ker živi sama z invalidnim sinom. Iz izvedenih dokazov pa ne izhaja, da bi tožena stranka kakorkoli tožnico diskriminirala iz tega. Tožničino doživljanje dogodkov je posledica njenega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila tožnica v dalj časa trajajočem bolniškem staležu in je zdravnik na obdobnem zdravniškem pregledu ocenil, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Ker ni bila ugotovljena odškodninska odgovornost delodajalca po...
VDSS sodba Pdp 678/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2011premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škodaTožnik ni bil odpoklican oziroma premeščen z delovnega mesta v tujini zaradi razlogov, ki so bili navedeni v njegovi pogodbi o zaposlitvi kot razlogi za prekinitev pogodbe, ampak zaradi spremenjene organizacije pri toženi stranki. Glede na to je bila njegova premestitev, ki je temeljila na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, pravilna in zakonita.
VDSS sodba Pdp 92/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - bistveno zmanjšano plačilo za delo - nadurno delo - mobbing - sodno varstvoIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca povzroči takojšnje prenehanje delovnega razmerja, ker učinkuje z dnem, ko je podana nasprotni stranki. Delodajalec mora takšno odpoved upoštevati in delavcu ne sme (more) naložiti, da ostane pri njemu še naprej v delovnem razmerju. Za izdajo sklepa o zavrženju delavčeve odpovedi nima pravne podlage, prav tako nima razlogov, da bi delavcu po tem, ko njegova odpoved že učinkuje, redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
VDSS sklep Pdp 429/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2016odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - diskriminacija - razrešitev direktorja - direktor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepremoženjska škoda - javni zavodTožena stranka kot javni zavod, ki v javnem interesu izvaja zelo pomembno dejavnost, ima pravico obveščati javnost oziroma medije o pomembnih dejstvih v zvezi z njenim poslovanjem. Zato je lahko obvestila javnost o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja tožene stranke. Vendar pa je sodišče prve stopnje najmanj preuranjeno in zato zmotno zaključilo, da ni podana protipravnost v ravnanju tožene stranke, ker naj bi informacije o tožnikovi razrešitvi posredoval v javnost minister za zdravje. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je takšno informacijo posredovala A.A. v imenu tožene stranke in ne Ministrstva za zdravje. Glede presoje protipravnosti ravnanja v podobnih primerih je v teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč, ampak tudi ESČP, uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če tisti, ki je posredoval informacijo,...
VDSS sodba in sklep Pdp 597/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.01.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbenih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopkaTožnik je v delovnem času na zasebni obisk sprejel obiskovalca brez soglasja ali vsaj obvestila delodajalcu ter je v elektronskih sporočilih toženi stranki uporabljal izraze, neprimerne za uporabo v komunikaciji z nadrejenim. Sprejemanje zasebnih obiskov med delovnim časom, pri čemer obiskovalci ne plačajo vstopnine, ki se jo plačuje za vstop, je kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1). Tožena stranka je upravičeno štela, da je tožnik kršil svoje delovne obveznosti z žaljivo komunikacijo z nadrejeno (v elektronskih sporočilih z direktorico, ki poleg neprimernega tona vsebujejo še izjavo o fašističnih in rasističnih metodah, ki naj bi se jih direktorica posluževala), tako da je sodišče prve stopnje že na podlagi teh dveh kršitev iz prvega pisnega opozorila pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1.Tožnik je s...
VDSS sodba in sklep Pdp 966/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.04.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sodna razveza - nadurno deloDelodajalec mora razlog nesposobnosti pisno obrazložiti tako v pisni seznanitvi pred odpovedjo kot tudi v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, na podlagi katerih lahko delavec ugotovi razlog nesposobnosti in pripravi svojo obrambo ter na podlagi katerih je v sodnem postopku mogoče preizkusiti utemeljenost odpovednega razloga. V konkretnem primeru pisna seznanitev pred odpovedjo in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne dosegata standarda obrazloženosti. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla, v čem tožnica dela ni organizirala in primerno vodila oziroma, kako bi ga morala organizirati in voditi. Ni navedla niti, kakšni so bili načini dela oziroma vodenja in kakšni bi morali biti ter zakaj in kakšno škodo so ti načini dela povzročali toženi stranki. Prav tako ni navedla, kakšne lastnosti in sposobnosti bi morala tožnica imeti ter zakaj je zaradi lastnosti oziroma sposobnosti, ki jim ima, nesposobna za opravljanje...
VDSS sodba in sklep Pdp 276/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.2016odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu – prepoved diskriminacije – neizrabljen letni dopustTrpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnik zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnik navaja, kot celote, sodišče prve stopnje ni opravilo. Nadomestilo za neizrabljen letni dopust je sicer neke vrste odškodnina, vendar pa pritožba neutemeljeno meni, da je potrebno ugotavljati...
VDSS sklep Pdp 602/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.08.2012zavrženje tožbe - nepopolna vloga - tožbeni zahtevekSodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo, v kateri kljub popravi ni oblikovan določen in jasen tožbeni zahtevek, utemeljeno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 929/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2017plačilo odškodnine - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopkaSodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, ker vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo že sicer ni podana, ter da tožnik vtožuje odškodnino le iz naslova duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic. Poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi mobbinga kot tudi s tem povezane duševne bolečine je dopustno dokazovati z izvedencem medicinske stroke. Zato stališče sodišča prve stopnje, da postavitev izvedenca v takšnem primeru, kot je obravnavani, ne pride v poštev, ni pravilno. Pomanjkljive so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožene stranke ter nastalo škodo. Sodišče prve stopnje ni presodilo vsebine očitanih protipravnih ravnanj. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDS sklep Pdp 387/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.02.2008odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic delavca - mobbingTožena stranka (oziroma njeni delavci, za katere odgovarja) je ravnala protipravno, saj je posegla v osebnostne pravice tožečih strank: izpostavljala jih je neželeni elektronski pošti pornografske vsebine ter jih nazivala z neprimernimi, žaljivimi in opolzkimi izrazi. Opisano ravnanje ima znake psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko je delavec izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem (mobbing), tožeče stranke pa so za duševne bolečine, ki so jih zaradi tega utrpele, upravičene do denarne odškodnine. 
VDSS sklep Pdp 1033/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.12.2011tožba - zavrženje tožbe - nepopolna vlogaKer tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 559/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.06.2012začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - nedenarna terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitviKer je tožnici v času vložitve tožbe delovno razmerje pri toženi stranki že prenehalo, ni mogoče zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR.
VDSS sklep Pdp 1257/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2010odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestuOdškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.

Izberi vse|Izvozi izbrane