Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 156cT1tb2JiaW5nJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 363/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.08.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – ponavljajoče kršitve – rok za podajo pisnega opozorilaV primeru ponavljajočih se kršitev (opustitev) pogodbenih obveznosti rok za podajo pisnega opozorila kot tudi rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Rok za podajo pisnega opozorila v primeru opustitve (neoddaje poročila) tako ni začel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil oddajo poročila, ampak najkasneje z dnem, ko je opustitev prenehala. Tožniku (strokovni sodelavec na sodišču) je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker v določenem obdobju ni oddajal mesečnih poročil o delu, čeprav je bil že predhodno opozorjen zaradi istovrstnih kršitev. Tožnikova dolžnost je bila, da upošteva zahteve in navodila delodajalca, vendar delovne obveznosti ni izpolnjeval kljub ustnim in pisnim odredbam in pisnemu opozorilu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Nespoštovanje navodila delodajalca s ponavljanjem istovrstne kršitve je utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe...
VDSS sodba Pdp 591/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - dostojanstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalcaTožnica je podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki in predlagala datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru pa je tožnico zavezoval 60 dnevni odpovedni rok, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica po datumu, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več prišla na delo, čeprav tožena stranka na njene predloge za izrabo rednega letnega dopusta za preteklo in tekoče leto ter upoštevaje nadure ni reagirala. Tožnica tako več kot pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.Med tožnico in prokuristom delodajalca ni šlo zgolj za delovnopravni in poslovni odnos, saj v delovnem razmerju ni običajno, da prokurist delodajalca delavko pokliče k sebi na dom in ji ponuja v odkup...
VDSS sodba Pdp 1083/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2010vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnineZa organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
VDSS sodba in sklep Pdp 302/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.09.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - tožbeni zahtevek - vpis delovne dobe v delovno knjižico - prijava v zavarovanje - reparacija - sodna razveza - odškodninaTožbeni zahtevek, da sodba nadomesti prijavo v socialno zavarovanja, če tožena stranka tega ne bi storila sama v zakonskem roku, ni ustrezno formuliran, ker predstavlja prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti obveznosti delodajalca, ki se s sodbo ne more nadomestiti.
VDSS sodba Pdp 679/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanjeUkinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 936/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2011odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – plača – del plače za delovno uspešnost – šikaniranje na delovnem mestuTožeči stranki je bila zakonito podana odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je njeno delo zaradi reorganizacije (ukinitve delovnega mesta direktorja sektorja skupnih služb) postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved.
VDSS sodba Pdp 1135/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.06.2012odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - reintegracija - pravnomočna sodba - rok za podajo odpovedi - upokojitev - odpravnina ob upokojitvi - božičnicaKer je bil zaradi spremenjene organizacije tožene stranke ukinjen celoten nivo svetovalcev uprave, ob pozivu tožnika nazaj na delo po pravnomočni sodbi sodišča tožena stranka zanj ni imela več na voljo delovnega mesta (svetovalca uprave). Zato mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki pa je tožnik ni sprejel.
VDSS Sodba Pdp 791/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.03.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjoNeupoštevanje navodil nadrejenega in neprimerno vedenje do zaposlenih, tudi do neposredno nadrejenega, predstavlja kršitev delovnih obveznosti v smislu določil 33. in 34. člena ZDR-1, vendar pa v tožnikovem primeru sporna kršitev ni dovolj jasno in konkretno opredeljena v opozorilu, zato ni mogoč zaključek, da gre za neupoštevanje navodil nadrejenega, če se ne ve konkretno, kakšna naj bi bila. Predhodno pisno opozorilo delavcu iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnik naj bi sicer ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v okviru obdobja 18 mesecev od prejema pisnega opozorila, kot se mu očita v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno.
VDSS Sklep in sodba Pdp 883/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2017stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejninaSodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta...
VDSS sodba Pdp 1037/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - delna sodbaVsi vodje projektov pri toženi stranki so opravljali tudi delo na reševanju reklamacij. Tožnica s tem v zvezi neutemeljeno navaja, da 3. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2007 (A1) med delovnim nalogami tožnice izrecno ne navaja sodelovanja v postopku reklamacij, temveč je to določil šele Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013. Naloge v zvezi z odpravo reklamacij se namreč nanašajo na vodenje projektov, oziroma predstavljajo fazo v projektu, saj je investitor oziroma prodajalec stanovanj v skladu z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb dolžan tudi odpravljati napake na prodanih stanovanjih. Zato je tožena stranka tožnici kot vodji projektov in univerzitetni diplomirani inženirki arhitekture utemeljeno odredila sodelovanje v postopkih reklamacij že na podlagi naloge iz 3. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnica opravlja naloge vodenja in sodelovanja v projektnih skupinah za najzahtevnejše...
VDSS sodba Pdp 178/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.05.2016plačilo nadur - prenos - solidarna odgovornost - obveznost plačila - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina - odškodnina z v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega rokaRazmere v zvezi z delom prevzetih delavcev pri prvotoženi stranki (delodajalcu prevzemniku) so bile nevzdržne, plače se niso izplačevale od oktobra 2012 dalje, dela ni bilo, delavci pa so bili poslani domov in niso imeli več vstopa v firmo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnika podana po postopku in v rokih, ki so določeni v 112. členu ZDR ter iz utemeljenega razloga po 7. alineji prvega odstavka 112. člena ZDR (ki določa, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona, oziroma če je bila kršena prepoved trpinčenja na delovnem mestu iz 4. odstavka 6.a člena ZDR), ki v obravnavanem primeru pomeni tudi razlog iz tretjega odstavka 73. člena ZDR. Zato prvo in drugotožena stranka solidarno odgovarjata tožniku po določbah za plačilo terjatev, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe...
VDSS Sodba Pdp 203/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogZgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 571/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu - sodna razveza - uporaba zakona - odškodnina - odpravninaOdnosi med tožnikom in nekaterimi podrejenimi delavci so bili napeti in na zelo nizkem nivoju. Tožnik je z njimi komuniciral tudi na način, ki ni bil primeren za odnos nadrejenega delavca do podrejenih delavcev in so zaradi tega pri nekaterih podrejenih delavcih lahko nastale posledice, vendar izvedeni dokazi ne dajejo opore zaključku, da je mogoče ugotovljena sporna ravnanja tožnika (odreditev dela po elektronski pošti; pogojevanje tožnika za odobritev letnega dopusta z opravljeno nalogo...) označiti kot psihično nasilje oziroma trpinčenje, niti da je tožnik s temi ravnanji nameraval izvajati nad podrejenimi delavci psihično nasilje oziroma jih trpinčiti ali neenakopravno obravnavati. Ker v ravnanjih tožnika ni mogoče ugotoviti znakov spornih ravnanj, ki jih opisuje prvi odstavek 197. člena KZ-1, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.Glede na to, da je bilo...
VSL Sodba II Cp 2643/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.02.2018trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost predsednika uprave - ugovor pasivne legitimacijeNi podana toženčeva osebna odgovornost za zatrjevano tožničino škodo zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu in posegov v njene osebnostne pravice. Tožnici za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot zakoniti zastopnik družbe (delodajalca) pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij poslovodnega organa, odgovarja le pravna oseba - delodajalec in ne (tudi) toženec osebno. Njegova neposredna deliktna odgovornost je izključena, njegov ugovor pasivne legitimacije pa utemeljen.
VDSS Sklep Pdp 787/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.12.2017odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in...
VDSS Sodba in sklep Pdp 362/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2017trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - vročitev odpovedi - nepremoženjska škodaUstavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-200/15, Up-936/15 z dne 16. 3. 2017 v postopku za oceno ustavnosti četrti odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo. Ugotovilo je namreč, da ureditev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti, na podlagi katere se odpoved, ki je delavec do izteka roka za prevzem na pošti ni prevzel, vrne pošiljatelju, v součinkovanju s pravili o materialnih in prekluzivnih rokih, lahko pripelje do izgube sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi. Druga tožnica torej v pritožbi utemeljeno uveljavlja nezakonito vročitev izredne odpovedi, ki ji jo je podala tožena stranka, kar torej spreminja ključno ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da izredna odpoved, ki jo je podala druga tožnica, ni mogla učinkovati. Zaradi napačno zavzetega stališča, da izredna odpoved druge tožnice ni mogla imeti veljavnih učinkov, je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo zahtevke druge tožnice. Ugotovljena ravnanja tožene stranke...

Izberi vse|Izvozi izbrane