Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 156cT1tb2JiaW5nJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 623/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.01.2016odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - zamudna sodbaV postopku izdaje zamudne sodbe se dejansko stanje ne ugotavlja, ker se zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožnikovih dejanskih navedb v tožbi, resnično. Na podlagi neprerekanih trditev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici nastala nepremoženjska škoda zaradi ravnanj prvotožene stranke kot njenega delodajalca ter drugotožene stranke kot odgovorne osebe pri delodajalcu, ki je tožnico neposredno nadlegovala oziroma jo silila opravljati delo, ki ni ustrezalo njenim omejitvam iz invalidske odločbe, pri čemer so bila ta ravnanja ponavljajoča se, graje vredna in očitno negativna ter žaljiva in usmerjena zoper tožnico. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu utemeljen.
VDSS sodba Pdp 558/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.02.2016mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestuTožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (da je tožnica uspela z zamudno sodbo glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; nezagotavljanje dela; neprimernost delovnega prostora; nezagotavljanje delovnih sredstev; idr..) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 38/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.05.2014odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - mobingV spornem času je bila tožnica s strani nadrejene delavke deležna groženj in pritiskov, ki so občutno presegali običajno komunikacijo, stopnjevali pa so se do odhoda tožnice v bolniški stalež. Zaradi trpinčenja in stresa na delovnem mestu je bila tožnica depresivna, anksiozna in dekompenzirana ter zaradi takšnega stanja nesposobna funkcionirati oziroma opravljati dela tako v službi kot v domačem okolju. Ker je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je nadrejena delavka izvajala nad tožnico, je njen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova utemeljen.
VDSS sodba Pdp 99/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.04.2014mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalcaDejstvo, da je bila tožnica premeščena na drugo delo ter da je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je premestitev nezakonita, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Nezakonita premestitev bi se lahko opredelila kot nedopustno ravnanje tožene stranke in s tem kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo le v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno. Premestitve na drugo delo, kljub temu da zanjo ni bilo več zakonske podlage, ni mogoče šteti za naklepno dejanje tožene stranke.
VDSS sodba Pdp 190/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.08.2015odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - prepoved diskriminacije - trpinčenje na delovnem mestuTožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke (nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane kazenske ovadbe, podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izvajanje mobbinga). Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki je bila v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita) in kasneje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni ravnala arbitrarno ali samovoljno, niti ni šlo za naklepno ravnanje ali tako nevestno ravnanje, da bi se tožena stranka že ob njuni podaji zavedala, da bo z njima tožnici neupravičeno povzročila škodo. Izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi je uporaba zakonitega sredstva, ki ni bila uporabljena z namenom tožnico šikanirati ali ji kako drugače škodovati. Prav tako tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR, ko je bila izredno odpovedana...
VDSS sodba Pdp 170/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.11.2015trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - nadomestilo za neizkoriščen letni dopustTožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (da naj ne bi preverila, če tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje; da na nobenih listinah ne navaja tožničine izobrazbe; da jo je ovirala pri koriščenju letnega dopusta...) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen. Za priznanje pravice do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta, kar je bistven predpogoj za odločanje o tem, ali ji je tožena stranka kot delodajalec onemogočila izrabo letnega dopusta. Tožnica je...
VDSS sodba Pdp 369/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.11.2015plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuTožena stranka tožniku ni preprečevala koriščenja obveznih odmorov in počitkov, kot jih določa ZDCOPMD, saj si je tožnik sam odrejal obvezne odmore in počitke. Dejstvo, da je tožnik podpisal pogodbo za pet delovnih dni na teden in za 40 ur na teden, občasno pa je moral voziti več in drugače, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi to, da je imel tožnik s toženo stranko najprej sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in šele z dnem 29. 6. 2007 za nedoločen čas, ne pomeni, da je bil trpinčen na delovnem mestu. Trpinčenja na delovnem mestu ne predstavlja ravnanje tožene stranke, ko je tožniku poslala SMS samo na službeni telefon in ne na privatni telefon. V kolikor je tožnik imel službeni telefon, ga je bil dolžan uporabljati, tožena stranka pa ni bila dolžna, tožniku pošiljati SMS sporočila tako na službeni kot tudi zasebni telefon. Zato je neutemeljen ugovor tožnika, da mu je tožena stranka poslala SMS sporočilo le na službeni telefon...
VDSS sodba Pdp 461/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.12.2015mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnineTožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (konflikt z nadrejenim določenega dne; nevabljenje na skupne sestanke; odvzem delovnih nalog; uvedba postopka izredne odpovedi; uvedba disciplinskega postopka, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
VDSS sodba in sklep Pdp 1466/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.2015trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - kaznovalna funkcija odškodninePravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so ravnanja glavne inšpektorice A.A., ki je tožnici kot nadrejena brez strokovno utemeljenih razlogov odvzela vsa pooblastila za vodenje službe ter delovna sredstva, predstavljala sistematično, graje vredno ravnanje, ki je bilo usmerjeno proti tožnici, s čimer je tožena stranka uresničila vse znake trpinčenja. Pravilna je tudi ugotovitev, da je zaradi navedenih ravnanj tožene stranke tožnici nastala škoda na zdravju, da je podana vzročna zveza med nastankom škode ter protipravnim ravnanjem tožene stranke ter da toženi stranki ni uspelo dokazati, da ni krivdno odgovorna oziroma da ni ravnala malomarno. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožene stranke zahtevala odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu, po temelju utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.Neutemeljena je pritožbena navedba tožnice, da bi morala imeti prisojena odškodnina tudi kaznovalno funkcijo za toženo...
VDSS sodba Pdp 1146/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnineZaradi ravnanj glavne inšpektorice (neutemeljena izdaja sklepa, s katerim je tožnici za določeno obdobje odredila opravljanje drugega dela; odstranitev tožnice iz delovnega okolja in dodelitev pisarne v praznem, neurejenem nadstropju, ki je bilo dislocirano od ostalih sodelavcev; podaja več nezakonitih in nepravilnih ocen dela javnega uslužbenca; pogojevanje odobritev letnega dopusta s primopredajo; ukinitev in znižanje položajnega dodatka itd.), ki so bila usmerjena proti tožnici z namenom njene odstranitve s položaja direktorice, se je tožnica počutila degradirana in prizadeta. S tem pa je tožena stranka kršila dostojanstvo tožnice in njene osebnostne pravice. Ravnanja glavne inšpektorice so predstavljala sistematično, graje vredno ravnanje, ki je bilo usmerjeno proti tožnici, s čimer je tožena stranka uresničila vse znake trpinčenja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zaradi navedenih ravnanj tožene stranke tožnici nastala škoda na zdravju,...
VDSS sodba Pdp 226/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.04.2012odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - šikana - dokazovanjeSodelavec je sicer o tožniku grdo govoril in se norčeval iz njega,vendar njegova ravnanja niso bila sistematična in prisotna v daljšem časovnem obdobju. Iz tega razloga je pravilen zaključek, da v razmerju do tožnika ni šlo za mobbing oz. šikaniranje, da bi bil tožnik upravičen do odškodnine.
VDSS sodba Pdp 1461/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2015trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepremoženjska škoda - varovanje dostojanstva delavca pri delu - protipravno ravnanjeTožnikova nadrejena tožnika ni trpinčila z zmerjanjem, uporabo žaljivih besed, ustrahovanjem, grožnjami ali poniževanjem in ni kakorkoli drugače nedopustno posegla v njegove osebnostne pravice in dostojanstvo. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. Zmotno je stališče pritožbe, da že postavljena diagnoza „mobbing na delovnem mestu“, kot izhaja iz predložene medicinske dokumentacije, predstavlja ugotovitev o obstoju mobbinga oziroma trpinčenja tožnika na delovnem mestu v tem sporu. Na podlagi zdravstvene dokumentacije (izvidi psihiatra) in sodbe, v kateri je bil predmet spora zaključek bolniškega staleža, namreč ni mogoče ugotoviti protipravnega ravnanja tožene stranke, saj iz nje ni razvidnih opisov konkretnih ravnanj tožene stranke, ki naj bi za tožnika pomenili mobbing ali trpinčenje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile tožniku...
VDSS Sklep Pdp 993/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2017odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuIzvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
VDSS sodba Pdp 215/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.2014odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuTožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 831/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.12.2011odškodninska odgovornost - mobbing - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škodaTožnik je zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (nezagotavljanja dela, izključevanja iz delovnega procesa) utrpel škodo v obliki psihične stiske, za kar je upravičen do odškodnine v višini 6.000,00 EUR.
VDSS sodba Pdp 694/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.09.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - mobbingV kolikor je tožena stranka spremenila organizacijo (in zaradi te spremembe tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi), to ne pomeni, da je nad tožnikom izvajala mobbing.
VDSS sodba Pdp 632/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.11.2011odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - vojak - sodno varstvoGlede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen proti njemu usmerjenemu, ponavljajočemu se ali sistematičnemu, graje vrednemu in očitno negativnemu in žaljivemu ravnanju, torej da ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu (ampak da so njegove zdravstvene oz. psihične težave lahko nastale že zaradi povsem normalnega komuniciranja), tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 1047/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2011odškodninska odgovornost – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – elementi odškodninskega delikta – nepremoženjska škodaGovorjenje v povišanih tonih, kričanje, večkratno opominjanje na storjene napake, slabšalne oznake narejenega dela in oznaki, da je “ovca” ali “ mevža”, je vedenje, ki ni pravno dopustno. Opisano vedenje ima znake t.i. trpinčenja na delovnem mestu (mobbing-a), zaradi dopuščanja takega vedenja je tožena stranka odškodninsko odgovorna.
VDSS sodba Pdp 1423/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.01.2010odškodninska odgovornost – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravnost – krivdaKljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
VDSS sodba Pdp 938/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2012odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škodaToženec odgovarja tožniku za škodo, ki jo je utrpel v obliki strahu in psihičnih težav zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je izvajal oče toženca, ki je bil pristojen za dajanje navodil za delo delavcem (tudi tožniku). Trpinčenje je bilo v tem, da je oče toženca tožnika žalil, ga zmerjal, mu odrejal delo, ki ni bilo predmet pogodbe o zaposlitvi (čiščenje snega, hranjenje živali), in mu grozil s smrtjo.

Izberi vse|Izvozi izbrane