VSL sklep I Cp 2270/2014

Jedro

Trditve, da je zahtevek neutemeljen, ker je zastaran in nedokazan, lahko vplivajo na odločitev o prekinitvi postopka zgolj v primeru, če bi kazale na očitno neutemeljenost zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka zadeve, ki jo rešuje Okrožno sodišče v Ljubljani pod Opr. št. II P 3071/2013.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Meni, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, posledično pa tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožeča stranka je prejela nepremičnino, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, s strani svojih staršev, tožena stranka pa za bivanje v njej nima pravnega naslova. Nepremičnina predstavlja posebno premoženje tožeče stranke. Zahtevek, ki se obravnava v pravdi II P 3071/2013, je neutemeljen, saj je zastaran. Tožena stranka uveljavlja vlaganja še iz časa pred sklenitvijo notarskega zapisa z dne 5. 8. 2008. Za svoje trditve tožena stranka tudi ne predloži dokazov. Vprašanje je tudi, ali je tožeča stranka za takšno tožbo sploh pasivno legitimirana. Meni, da v tej zadevi ne bo rešeno predhodno vprašanje. Zahtevek se tako sploh ne nanaša na vprašanje, ali ima tožena stranka za bivanje v sporni nepremičnini pravni naslov ali ne, ampak gre za zahtevek na podlagi drugega pravnega temelja. Pogoji za prekinitev postopka niso podani. Odločitev v pravdi II P 3071/2013 ne bo imela vpliva na odločitev. Meni še, da bo sodišče moralo pri presoji uporabiti določila Stanovanjskega zakona in ne Stvarnopravnega zakonika.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži, da so v tej pravdni zadevi odločilna dejstva med strankama nesporna. Res je sicer, da je pritožnica trdila, da je nepremičnina njena izključna last in da toženec za bivanje v njej nima nobene pravne podlage, vendar pa je slednji tem trditvam ugovarjal. Navajal je, da je nepremičnina skupno premoženje zakoncev. Dejstvo, ali je nepremičnina v izključni lasti tožnice (njeno posebno premoženje) ali pa je skupna last pravdnih strank, je torej sporno. Od rešitve tega vprašanja pa je odvisna tudi odločitev o zahtevku tožnice. Na podlagi drugega odstavka 72. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ima namreč vsak od skupnih lastnikov pravico (so)uporabljati stvar, ki je v skupni lasti. V kolikor bi sodišče ugotovilo, da je nepremičnina skupna last pravdnih strank, zahtevku na izpraznitev ne bo mogoče ugoditi. Vprašanje, ali je nepremičnina skupno premoženje ali ne, zato v tej zadevi predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP.

6. Sodišče lahko predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ in če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, samo reši. V tem primeru ima rešitev predhodnega vprašanja učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka po 1. točki 206. člena ZPP.

7. V konkretnem primeru je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že vložena tožba, s katero toženec (med drugim) zahteva ugotovitev, da je nepremičnina v kateri biva, skupno premoženje pravdnih strank z deležem vsakega do ½. V tej pravdi bo torej odločeno (tudi) o vprašanju, ki je za v konkretno zadevo predhodno vprašanje. Dejstvo, da toženec podredno uveljavlja tudi obligacijskopravni zahtevek, s katerim zahteva plačilo vlaganj, na to ne vpliva. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopek prekinilo, saj se je odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, je zato pravilna.

8. Na odločitev o prekinitvi postopka ne morejo vplivati trditve pritožnice, da je zahtevek v zadevi II P 3071/2013 neutemeljen, ker je zastaran in nedokazan. Takšne trditve bi lahko vplivale na odločitev zgolj v primeru, če bi kazale na očitno neutemeljenost zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna. V konkretnem primeru pa o tem ni mogoče govoriti.

9. Pravdni postopek II P 3071/2013 je v začetni fazi, kar pomeni, da bosta obe pravdni stranki lahko še predlagali dokaze. Zgolj na podlagi dokaznih predlogov, ki so ponujeni v tožbi, zato o neutemeljenosti zahtevka (še) ni mogoče delati zaključkov. Ugovor zastaranja je v pogledu zahtevka na ugotovitev, da je sporna nepremičnina skupno premoženje, očitno neutemeljen, saj tak zahtevek ne zastara. Ker bo o ugovoru pasivne legitimacije mogoče odločati šele po izvedbi predlaganih dokazov v postopku II P 3071/2013, ne more pomeniti ovire za prekinitev tega postopka.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Ker pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Datum zadnje spremembe:

31.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 581/2011
• VSL sklep I Cpg 637/2010