Dokument: VDSS sodba Pdp 653/2011, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 26.10.2011

Institut: odškodninska odgovornost - mobbing

Jedro: Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma... izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1243/2009, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.03.2010

Institut: odškodninska odgovornost - mobbing

Jedro: Tožnica je tako z razporeditvijo na delo v invalidsko delavnico kot z občasnim opravljanjem drugih del, za katerega je prejemala sicer plačilo po pogodbi o zaposlitvi, soglašala in temu ni ugovarjala. Ker niti iz njene izpovedi ne izhaja nestrinjanje z dejanskim opravljanjem drugih del ali da bi... bila zaradi opravljanja drugih del kakorkoli prizadeta, ravnanje tožene stranke nima znakov nadlegovanja na delu, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa ni utemeljen.

Dokument: VDSS sklep Pdp 988/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.04.2016

Institut: mobbing - neomogočanje opravljanja dela

Jedro: Odvzemanje nalog oziroma zadolžitev, ki sodijo v delokrog tožnika, ter neposredno dodeljevanje teh nalog drugim delavcem, ki jim je sicer delo odrejal sam tožnik, pomeni izrivanje tožnika iz delovnega procesa oziroma predstavlja mobing.

Dokument: VDSS sodba Pdp 1038/2011, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.12.2011

Institut: odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing

Jedro: Čeprav je bila tožnica precej občutljiva, je zaradi dejstva, da je bila tri mesece izpostavljena ravnanju tožene stranke, ki je objektivno gledano pomenilo trpinčenje na delovnem mestu (direktor je kričal nanjo, jo zmerjal, žalil po telefonu, ji očital, da je nesposobna in podobno), upravičena... do odškodnine v višini 2.000,00 EUR.

Dokument: VSC sodba II Kp 7226/2009, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 19.10.2010

Institut: kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu - mobbing - zakonski znaki

Jedro: Kazenski zakon kot šikaniranja na delovnem mestu šteje le ponavljajoče se psihično maltretiranje z različnimi aktivnostmi na sistematičen način, s ciljem in posledico degradacije delovnih pogojev, ki lahko privedejo do kršitve človekovih pravic.

Dokument: VDSS sodba in sklep Psp 78/2010, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 08.04.2010

Institut: začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - poškodba pri delu - mobbing

Jedro: Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.

Dokument: VDSS sodba Pdp 814/2007, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.10.2007

Institut: odškodninska odgovornost - nasilje na delovnem mestu - mobbing

Jedro: Ravnanje vodje podružnice, ki je na tožnico približno deset mesecev naslavljal žaljivke in z njo grdo ravnal, jo zmerjal in ji govoril, da je nesposobna, neumna, nora, da laže in da jo bo lastnoročno uničil, predstavlja t.i. nasilje na delovnem mestu, ko je delavec – običajno iznenada in... brez pravega vzroka – izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem. Zaradi izpostavljenosti takšnemu ravnanju in škode, ki je tožnici zaradi tega nastala, je upravičena do denarne odškodnine.

Dokument: VDSS sodba Pdp 404/2010, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.10.2010

Institut: odškodninska odgovornost - mobbing - diskriminacija

Jedro: Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja... nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.

Dokument: VDSS sodba Pdp 825/2009, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 13.05.2010

Institut: odškodninska odgovornost - mobbing - diskriminacija

Jedro: V spornem času ravnanje tožene stranke in vsi postopki, ki jih je izvajala, za tožnico niso imeli narave trpinčenja, vsekakor pa ne diskriminacije, saj tožnica zaradi osebnih okoliščin ni bila neenakopravno obravnavana pri opravljanju dela, usposabljanju, izobraževanju ter pri drugih pravicah... iz delovnega razmerja. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za prenehanje diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja ter tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine nista utemeljena.

Dokument: VDSS sodba Pdp 124/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.07.2015

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing

Jedro: Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (nesklicevanje sestankov strokovnega sveta in nesestavljanje zapisnikov, odločitev mimo tožnika v določenem primeru, neaktivnost pri reševanju pritožbe v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu, zahteva po osebnem dvigu diplome, neodobritev službenih... poti in neodobritev dopusta) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Dokument: VDSS sodba Pdp 443/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 27.05.2015

Institut: trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca

Jedro: Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (domnevna prepoved uporabe sanitarij; podaja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve; opredelitev tožnikovega neustreznega obnašanja na sindikalnem sestanku kot kršitev... delovne obveznosti; pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 330/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.08.2015

Institut: prepoved trpinčenja na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca

Jedro: Zatrjevana ravnanja tožene stranke ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 6.a člena ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem... mestu ali v zvezi z delom. Dejstvo, da tožnica občasno nima dela oziroma da ni polno zaposlena ob ugotovitvi, da je zaposlena zgolj za štiri ure dnevno, ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake trpinčenja na delovnem mestu. Tudi dejstvo, da kot edina zaposlena nima dostopa do evidenc zaposlenih, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica za opravljanje svojega dela ne potrebuje dostopa do teh evidenc. Znakov trpinčenja na delovnem mestu nima niti kazenska ovadba zoper tožnico in preverjanje utemeljenosti bolniškega staleža tožnice, kar je oboje zakonska možnost (celo dolžnost) tožene stranke, za sum kršitve povračila potnih stroškov oziroma bolniškega staleža pa je imela tožena stranka utemeljene razloge. Tožena stranka prepovedi trpinčenja na delovnem mestu ni kršila z zatrjevanim nepošiljanjem tožnice na dodatna izobraževanja, saj je bil razlog za zavrnitev tožnice v njenem štiriurnem delovniku. Tudi samo dejstvo, da tožnici ni bilo priznano 100 - odstotno nadomestilo v času bolniške odsotnosti (bilo pa ji je priznano 80 oziroma 90 - odstotno nadomestilo), ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica toženi stranki na njeno, sicer neupravičeno zahtevo, ni predložila dokazila o poškodbi. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 70/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.10.2015

Institut: mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca

Jedro: Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (domnevno zavlačevanje z izplačilom prevoznih stroškov; izostanek sklica komisije za preizkus tožničine ocene delovne uspešnosti; onemogočanje izvajanja dodatnih ur likovne vzgoje v obliki učnih skupin; zavrnitev tožničinih predlogov za... izobraževanje; zmanjšanje ur pouka, idr.) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Dokument: VDSS sodba Pdp 528/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 04.02.2016

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu

Jedro: Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (neupoštevanje tožnikovega zdravstvenega stanja pri zagotavljanju dela; siljenje k opravilom, ki bi škodovala njegovemu zdravstvenemu stanju; da je tožena stranka plačo določala enostransko in v nasprotju z ZDR; da mu tožena stranka ni zagotovila... enakega obravnavanja pri nagrajevanju, itd.) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Dokument: VDSS sodba Pdp 608/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.03.2016

Institut: plačilo za dejansko delo - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, ki je bil sicer razporejen na delovno mesto višji vojaški uslužbenec X. razreda, dokazal, da je v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014 opravljal dela, ki sodijo v opis del in nalog višjega vojaškega uslužbenca XII. razreda.... Tožniku torej za sporno obdobje pripada plača za dejansko opravljeno delo.Pritožbeno sodišče soglaša z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ravnanja toženke (žaljive opazke, zasmehovanje, dodeljevanje zahtevnejših nalog od tistih, ki bi jih moral tožnik opravljati na podlagi formacijske dolžnosti, ignoriranje tožnikovih ugovorov, pobud in predlogov), ki so bila usmerjena na tožnikovo osebnost, dolgotrajna (več kot 6 let) in sistematična, predstavljajo dejanje mobinga.

Dokument: VDSS sodba Pdp 1049/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.04.2016

Institut: plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu

Jedro: Tožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi.... Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.

Dokument: VDSS sodba Pdp 995/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.06.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - mobbing

Jedro: Tožena stranka je dokazala resnično in ne le navidezno reorganizacijo delovnega procesa z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu „delavec“ ter s tem obstoj (organizacijskega) poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ker se je... tožena stranka odločila, da bo delo opravila z manjšim številom zaposlenih na delovnem mestu „delavec“, je potreba po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi prenehala. Pri tem ni bistveno, ali se je zaradi navedene odločitve tožene stranke, tj. da zmanjša število delavcev, povečal obseg opravljenih ur obstoječih zaposlenih, saj to pomeni poslovno odločitev delodajalca in s tem njegovo izključno pristojnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z zahtevkoma za reintegracijo in reparacijo.

Dokument: VDSS sklep Pdp 1180/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.06.2016

Institut: mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Jedro: V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije in trpinčenja na delovnem mestu, ki naj bi se dogajalo že več kot 10 let in ki naj bi ga s svojim ravnanjem izvajale sodelavke tožnice in tožnici nadrejena delavka. Sodišče prve stopnje je odškodninski... zahtevek zavrnilo, ker ni ugotovilo protipravnega ravnanja tožene stranke. Zaključilo je, da gre pri tožnici za verjeten obstoj paranoidne osebnostne motnje in da zaradi te motnje pogosteje prihaja v nesporazume z okoljem. Način obnašanja, ki ga imajo sodelavke do tožnice, ni vselej sprejemljiv, vendar njihova ravnanja niso dosegla tiste stopnje, da je delodajalec odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh odločilnih dokazov, ki jih je v potrditev svojih trditev predlagala tožnica, niti ni navedlo razlogov, zakaj jih ni upoštevalo. Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar se dokazne ocene sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Dokument: VDSS sodba Pdp 35/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 29.06.2016

Institut: plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal;... direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Dokument: VDSS sklep Pdp 688/2011, enako Pdp 705/2011, Pdp 707/2011, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 28.07.2011

Institut: začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - mobbing - odškodninska odgovornost

Jedro: Zgolj na podlagi zatrjevanja v tožbi, da je izvršna direktorica tožene stranke skupaj z vodilnima delavkama z načinom vodenja, zlasti pa s ponavljajočim, sistematičnim, negativnim in graje vrednim obnašanjem povzročila trpljenje in škodo tožnici, ko na drugi strani iz odgovora na tožbo... izhajajo drugačna dejstva, razlogi o obstoju mobbinga in utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine ne prevladujejo v takšni meri, da bi bila terjatev tožnice verjetno izkazana in s tem izdaja začasne odredbe utemeljena.