<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 281/2011

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.281.2011
Evidenčna številka:VDS0006871
Datum odločbe:13.05.2011
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - prenehanje delovnega razmerja - študijski dopust - nadomestilo plače - narok za glavno obravnavo - zapisnik z naroka - jezik v postopku - pravočasno grajanje procesnih napak

Jedro

Če je toženec podal predlog, da ustni postopek pred sodiščem spremlja v svojem jeziku po tolmaču, saj sodišče prve stopnje samo ni moglo sklepati, da ne razume slovenskega jezika, bi moral - ker njegov predlog v zapisniku z naroka za glavno obravnavo ni naveden - ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Ker pa tega ni storil (pri čemer se ne more sklicevati na dejstvo, da je bil izvod zapisnika izročen njegovemu pooblaščencu in ne njemu osebno), pa ne more uveljavljati kršitve v zvezi s pravico spremljati obravnavo v svojem jeziku v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.180,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2005 do plačila v roku 15 dni pod izvršbo, višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti do dosojene glavnice za čas od 29. 1. 2005 do 26. 2. 2005 je zavrnilo (točka 1 izreka sodbe). Odločilo pa je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 386,24 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške postopka pa nosi sama. (točka 2 izreka sodbe).

Zoper sodbo (pravilno le zoper ugodilni del, saj za izpodbijanje zavrnilnega dela nima pravnega interesa) se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 388. člena ZPP z laično pritožbo pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, zadevo dodeli novemu sodniku, sodne stroške pa prisodi tožeči stranki. Navaja, da je razpravljajoča sodnica na naroku za glavno obravnavo med narekovanjem zapisnika storila kup nepravilnosti, na zapisnik ni narekovala vseh izjav in zahtev strank, je enostransko vodila postopek in toženo stranko spravila pred sodiščem v neenakopraven položaj. Zaradi tega je izpodbijana sodba pristranska, diskriminatorna, nezakonita, protiustavna in krši človekove pravice.

Nikjer v zapisniku ni zapisano, da je toženec izrecno poudaril in se skliceval na dejstvo, da je po narodnosti Madžar in da je kristjan. Sodišče ga ni poučilo, da ima pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Prav tako v zapisniku ni zapisano, da je tožeča stranka storila kaznivo dejanje po (141) 131. členu KZ v povezavi z (261) 257. členom KZ, kršila določila ustave in konvencijo o človekovih pravicah, izvajala psihični pritisk, mobbing, šikaniranje in uničila tožencu nadaljnje zaposlitvene možnosti (kariero), kar je navajal toženec. Zapisana pa tudi niso vprašanja, ki jih je postavila tožeča stranka. Sodišče tudi ni zapisnika vročilo toženi stranki, ampak je bil posredovan njegovemu pooblaščencu. Tako je tožena stranka šele po tem, ko je zapisnik od njega prejela, ugotovila, da ni niti ena njegova beseda zapisana. Sodišče, kljub temu, da so v razpravni dvorani nameščene naprave za snemanje, obravnave ni snemalo, ampak je sodnica sama odločala o tem, kaj bo zapisano v zapisniku. Zato je ta sodba nezakonita in protiustavna, krši enakopravnost in človekove pravice, sodnica pa je tako kršila 6., 102., 122., 123. in 124. člen ZPP. Sodba pa je tudi diskriminatorna in pristranska, ker se sodišče sploh ni opredelilo do materialnih dokazov tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/2007) in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako ni zagrešilo v pritožbi očitane relativne kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 1. in 2. odstavkom 102. člena ZPP in 2. odstavkom 124. člena istega zakona. Sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih in se tudi da preizkusiti. Dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti znesek 3.180,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2005 do plačila in sicer gre za sorazmerni del stroškov izobraževanja ob delu, ki jih je toženec dolžan povrniti tožeči stranki na podlagi 4. točke sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (A3). Stranki sta namreč dne 15. 11. 2002 sklenili pogodbo o izrednem študiju ob delu za pridobitev magisterija na ... fakulteti v ... (A1). Tožeča stranka se je zavezala, da bo tožencu v času od 1. 10. 2002 do 31. 3. 2004 zagotavljala pogoje za izredni študij, mu omogočila odsotnost z dela za pripravo na izpite ter pripravo in zagovor magistrske naloge in sicer po deset delovnih dni za vsak izpit ter petindvajset delovnih dni za pripravo in zagovor magistrske naloge ter mu izplačevala nadomestila plač za čas odobrenega študijskega dopusta; toženec pa se je zavezal, da bo opravljal študijske obveznosti po programu, na zahtevo tožeče stranke predložil dokazilo o izpolnjevanju študijskih obveznosti, redno opravljal svoje delovne obveznosti razen v času odobrenega dopusta in da bo po končanem izobraževanju ostal pri njej v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kolikor bo trajajo izobraževanje. Za primer, če mu bo v času izobraževanja ali pred potekom časa, za kolikor se je zavezal po končanem izobraževanju ostati v delovnem razmerju pri tožeči stranki, po lastni volji ali krivdi prenehalo delovno razmerje, pa se je zavezal povrniti tožeči stranki vse stroške po tej pogodbi o izobraževanju. Stranki sta nato dne 5. 4. 2004 k tej pogodbi sklenili aneks, s katerim sta rok za zaključek izrednega študija podaljšali do 30. 9. 2004 (A2), dne 31. 8. 2004 pa sporazum o prenehanju delovnega razmerja (A3), iz katerega izhaja, da je tožena stranka dne 19. 8. 2004 podala vlogo za sporazumno prenehanje delovnega razmerja z 31. 8. 2004, s čimer se tožeča stranka strinja. V 4. točki sporazuma je bilo dogovorjeno, da je tožena stranka dolžna povrniti sorazmerni del stroškov izrednega študija za pridobitev magisterija. Stranki sta bili v postopku soglasni, da je toženec izkoristil 98 dni študijskega dopusta. Iz listin v prilogah A12, 13 in 14 izhaja, da je toženec v spornem obdobju od decembra 2002 do julija 2004 prejel iz naslova nadomestila plače za izredni študijski dopust skupno 1.463.376,30 SIT oziroma 6.106,56 EUR. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da bi moral toženec tožeči stranki povrniti vse stroške izobraževanja, saj svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil niti v minimalnem delu, ker izobraževanja niti ni zaključil in tako sploh ni začel izpolnjevati zaveze, da bo pri tožeči stranki v delovnem razmerju po zaključku izobraževanja še toliko časa, kot mu je tožeča stranka nudila pravice iz izobraževanja. Ker pa je tožeča stranka vtoževala sorazmerni del v višini 3.180,50 EUR, pripadal pa bi ji znesek 6.106,56 EUR, je sodišče prve stopnje tožeči stranki skladno s 1. odstavkom 2. člena ZPP dosodilo vtoževani znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je toženec prejel njen opomin na vrnitev sredstev, t.j. od 26. 2. 2005 dalje do plačila.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP dodaja:

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje toženca ni poučilo, da lahko spremlja obravnavo v svojem jeziku, da ni v zapisnik zapisalo vsega, kar so stranke na naroku navajale ter da mu ni bilo omogočeno prebrati zapisnika, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta tako toženec kot tudi njegova pooblaščenka zapisnik podpisala in nista podala ugovora, da sta bili s postopanjem sodišča tožniku kršeni pravica iz 1. in 2. odstavka 102. člena ZPP in pravica iz 2. odstavka 124. člena ZPP. Po 2. odstavku 102. člena ZPP morajo biti stranke in drugi udeleženci poučeni, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču, saj jim je skladno z določbo iz 1. odstavka tega člena sodišče dolžno na njihov predlog ali če samo ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku. Če je toženec tak predlog podal, saj sodišče samo ni moglo sklepati, da ne razume slovenskega jezika, bi moral ugovarjati zoper vsebino zapisnika, če sodišče tega na zapisnik ni zapisalo, saj mu to pravico daje 2. odstavek 124. člena ZPP. Ker mora skladno z 286.b členom ZPP stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, saj se kršitve na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde ni mogla predhodno navesti, teh toženčevih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, ker so prepozne, toženec pa v pritožbi ni navedel, zakaj jih ni mogel uveljavljati na naroku za glavno obravnavo oziroma ob podpisovanju zapisnika o glavni obravnavi. Sklicevanja na to, da sodišče zapisnika o glavni obravnavi ni izročilo njemu, ampak njegovemu pooblaščencu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati kot utemeljen razlog, da toženec ni zgoraj navedenim kršitvam ugovarjal takoj, ko je bilo to mogoče in ne šele v pritožbi.

Tudi za pritožbene navedbe, da je sodišče oziroma sodnica med narekovanjem zapisnika storila kup nepravilnosti, velja enako kot je že predhodno navedeno. Po 1. odstavku 124. člena ZPP se zapisnik sestavlja tako, da predsednik senata oziroma sodnik posameznik, ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Tako sta imela tako toženec kot tudi njegov pooblaščenec pravico svoje navedbe z dovoljenjem sodišča narekovati direktno na zapisnik, če bi to zahtevala.

Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje tudi, da pri odločitvi ni upoštevalo materialnih dokazov, ki jih je v spis vložil toženec. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na listinske dokaze, ki sta jih v spis vložili obe stranki.

Pritožbeno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj jih tožena stranka ni priglasila.


Zveza:

ZDR člen 172, 173. ZPP člen 102, 102/1, 102/2, 124, 124/2, 286.b.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.08.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU2MzI4