Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 31cT1rcmVkaXQlMjB2JTIwQ0hGJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCU09TQyU1RD1TT1NDJmRhdGFiYXNlJTVCU09QTSU1RD1TT1BNJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmc2hvd1R5cGU9ZGl2
Evidenčna številka: VS00009165, Datum objave: 28.09.2017, Vrsta: Članki, Izvor: dr. Jorg Sladič, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: kredit v CHF - sodba Sodišča EU C-186/16
Besedilo:Luxembourg locuta, causa finita
Evidenčna številka: VS00009163, Datum objave: 14.09.2017, Vrsta: Članki, Izvor: dr. Jorg Sladič, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - informacijska dolžnost banke
Besedilo:Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost kreditov, nominiranih v švicarskih frankih
Evidenčna številka: VS00009184, Datum objave: 24.08.2017, Vrsta: Članki, Izvor: dr. Jorg Sladič, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: kredit v CHF - monetarna politika - acta iure imperii - sodna imuniteta držav
Besedilo:Monetarna politika Švicarske narodne banke je akt iure imperii, o katerem avstrijska sodišča ne morejo odločati
Evidenčna številka: VS00009174, Datum objave: 31.08.2017, Vrsta: Članki, Izvor: dr. Luigi Varanelli, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: kredit v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - splošni pogodbeni pogoji - naknadna ničnost - spremenjene okoliščine
Besedilo:Komentar sodne odločbe o švicarskih frankih: nekaj pomislekov in dilem - poskus reševanja problema
Evidenčna številka: VS048862, Datum objave: 04.05.2015, Vrsta: Članki, Izvor: mr. sc. Miljenko Appio Giunio, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: potrošniški kredit - kredit v CHF - valutna klavzula - vračilo kredita - spremenljiva obrestna mera - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila
Besedilo:CHF krediti - u očekivanju odluke Vrhovnog suda Republike Hrvatske (CHF krediti - v pričakovanju odločitve Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške)
Evidenčna številka: VS00006669, Datum objave: 21.09.2017, Vrsta: Članki, Izvor: Robert Preininger, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - nepošteni pogodbeni pogoji - transparentnost pogodbenih pogojev - informacijska dolžnost banke
Besedilo:Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih
Evidenčna številka: VS049201, Datum objave: 22.05.2017, Vrsta: Članki, Izvor: dipl. iur. Helena Olivari, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: varstvo potrošnikov - kreditna pogodba - kreditodajalec - pogodbena obrestna mera - spremenljiva obrestna mera - ničnost pogodbenih določil - valutna klavzula - kredit v CHF - nepoštena poslovna praksa
Besedilo:Nepoštena poslovna praksa kreditnih institucija i pravo države da se umiješa u tržišnu funkciju (Nepoštena poslovna praksa kreditnih institucij in pravica države, da se vmeša v tržno funkcijo)

Dokument: VSL Sklep II Ip 2629/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 06.12.2017

Institut: neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda

Jedro: Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom pa ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prim. tretji odstavek 3. člena ZPP). To pa pomeni, da izjava... o soglasju za neposredno izvršljivost obveznosti ni dovoljena, če bi bilo takšno soglasje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim pravilom. Ko pa je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ. Ta, kot kasnejši zakon, kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa z odločbo tako predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku. Izvršbo je treba odložiti takrat, kadar je to potrebno za zagotovitev polnega učinka pričakovane sodne odločbe glede obstoja pravic, uveljavljenih na podlagi prava Unije. To pa pomeni, da je treba pravni standard nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode razlagati in položaj dolžnika in upnika tehtati glede na verjetnost uspeha dolžnika v pravdi ter pri tem upoštevati tudi škodo, ki je posledica same realizacije izvršbe. Še posebej pazljivo mora biti to tehtanje pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma.

+
Evidenčna številka: VS049193, Datum objave: 20.03.2017, Vrsta: Članki, Izvor: Željo Borić, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: kreditna pogodba - načelo vestnosti in poštenja skrbnost dobrega gospodarstvenika - sklenitev pogodbe - načelo enakopravnosti pogodbenih stranka - nepošteno pogodbeno določilo - valutna klavzula - klavzula o spremenljivi obrestni meri - zavajajoče oglaševanje - aleatorna pogodba - privilegiranost - banke - kredit v CHF
Besedilo:Nepoštene ugovorne odredbe u ugovoru o kreditu ( Nepoštena pogodbena določila v kreditni pogodbi )

Dokument: VSL Sklep I Cp 517/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.09.2017

Institut: kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti

Jedro: Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben... 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj. Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.

+

Dokument: VSM Sklep I Ip 289/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 14.06.2017

Institut: kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine

Jedro: Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji. Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja... dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova. Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete). Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven. Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga). Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot). Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 1421/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.07.2016

Institut: procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - prekluzija dokazov - postavitev zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki po prvem naroku - skupno premoženje zakoncev - kredit - odškodnina kot prejemek zakonca - dokazno breme

Jedro: Ker se procesna dejanja procesno nesposobne osebe ne upoštevajo, če jih ne odobri zakoniti zastopnik, ki mora skrbeti za varstvo pravic procesno nesposobne osebe, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga zakonitega zastopnika le iz razloga, ker nista bila predlagana do prvega... naroka, ko zakoniti zastopnik še ni zastopal drugotoženke, ki od začetka pravdnega postopka ni pravdno sposobna.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 1977/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.03.2018

Institut: kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - denarne obveznosti - denarne obveznosti v tuji valuti - dogovorjena obrestna mera - prosto urejanje pogodbenih razmerij - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - kreditna sposobnost - nemoralna pogodba - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje dajatev - enaka vrednost dajatev - sklenitvena faza pogodbe - ničnost pogodbe - razveza pogodbe - bistveno spremenjene okoliščine - rebus sic stantibus - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnika - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo afirmacije pogodb - dokazna pravila - dokazna ocena - dokazni standard prepričanja

Jedro: Toženka ex ante, v trenutku sklepanja predmetnih kreditnih pogodb, trenutka oziroma sploh obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja nikakor ni mogla poznati niti ga s kakršnokoli stopnjo zanesljivosti napovedati ali pričakovati. Objektivno gledano to namreč ne izvira... iz njene sfere in na to tudi ni imela nikakršnega vpliva. Gre za absolutno domeno nacionalne švicarske centralne banke, ki vodi in izvaja monetarno politiko Švice, ki ni članica EU. Vzajemne pogodbe temeljijo na načelu enake vrednosti dajatev (8. čl. OZ), vendar pa ima kršitev tega načela za posledico ničnost pogodbe šele, če do nje pride v sklenitveni fazi pogodbe. Ker sta bili kreditni pogodbi sklenjeni v tuji valuti, je z vidika načela enake vrednosti dajatev ključna presoja, koliko CHF morajo tožniki vrniti, in ne, koliko to znaša v EUR. Po presoji sodišča v trenutku sklepanja med obveznostjo toženke in tožnikov zato ni bilo znatnega neravnotežja oziroma ga ti ne pojasnijo. Znatno neravnotežje v smislu večjega bremena za tožnike, ker je anuiteta v CHF zanje zaradi padca evra postala dražja, je nastopilo šele kasneje in ni bilo predvidljivo v takšnem obsegu. Tožniki bi se kot povprečno preudarni in pozorni potrošniki morali zavedati in bi se tudi lahko zavedali (ali so v resnici se, je v vsakem primeru zunanjemu svetu nedostopno dejstvo), da lahko pride do nihanja tečaja, tudi do večjega, in s tem spremembe vrednosti obroka v EUR. To oceno samo po sebi podpira dejstvo dolgoročne izpostavljenosti valutnemu tveganju, saj je bil kredit najet za dobo 20 let. Vsakemu povprečno razumnemu in preudarnemu človeku mora biti jasno, da v tako dolgem času lahko pride med vrednostjo valut tudi do večjih sprememb, ne le minimalnih. Ker je bilo to odvisno ravno od kvantitete teh sprememb in je bilo to negotovo tudi za toženko, pogodba v času sklepanja ni ustvarjala znatnega neravnovesja med strankama, kar podpira tudi dejstvo, da se je nekaj časa tečaj CHF proti evru za vpliv na tožnikove anuitete obrokov gibal ugodno, nato je začel sprva padati postopoma, vse to pa se je dogajalo v razponu več let.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 1218/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.12.2017

Institut: kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbenega določila - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodba Sodišča EU C-186/16 - vsebina pojasnilne dolžnosti - denarne obveznosti - valorizacija denarnih obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - posledice ničnosti

Jedro: kredit v tuji valuti sam za sebe ne predstavlja tipskega (oziroma s strani podjetja vnaprej pripravljenega) pogoja, ampak gre za posamičen dogovor (o glavnem predmetu pogodbe). Vendar pa je lahko zaradi neustreznega postopanja (opustitve) podjetja nedovoljen tudi dogovor... (pogoj), ki se nanaša oziroma je povezan z glavnim predmetom (torej bistvenim elementom) pogodbe. Tako je Sodišče EU ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS v odločbah sprejetih v zadevah C-26/13 z dne 30. 4. 2014 in C-186/16 z dne 20. 9. 2017 (med drugim) poudarilo, da jasnost pogodbenega pogoja o glavni stvari (kot predpostavke njegove dopustnosti) ne zajema le njegove slovnične razumljivosti, ampak se razteza tudi na pojasnilo okoliščin (delovanja mehanizma), ki potrošniku omogočajo oceno ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo. V sodbi C-186/16 je pojasnilo, da zahteva po določenosti pogodbenega pogoja v jasnem (razumljivem) jeziku predpostavlja, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove (z ozirom na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Nadalje je v 49. točki omenjene sodbe izpostavilo posredovanje informacij, ki morajo vsebovati (vsaj to), kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, v kateri ima posojilojemalec stalno prebivališče (in povečanje tujih obrestnih mer), v 50. točki pa opozorilo (tudi) na dolžnost finančne ustanove navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti (v kateri posojilojemalec ne prejema svojih dohodkov). Zahteva po posredovanju potrebnih informacij naj bi pomenila (glej 51. točko omenjene sodbe), da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno slovnično kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Kot gre torej razbrati iz navedene sodbe, gre za obveznosti finančne ustanove, katerih izpolnitev ne more biti odvisna ne od zainteresiranosti ("sodelovanja") nasprotne stranke (to je posojilojemalca), ne od okoliščine, ali je bila ta sama "iniciator" za sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti. Vsebinsko te dolžnosti zajemajo posredovanje informacije, ki predstavljajo pomembno nadgradnjo oziroma konkretizacijo (golega/abstraktnega) vedenja, da razmerja med valutami niso statična oziroma (pravilneje), da se spreminjajo in da zato obstaja "valutno tveganje". Kljub temu, da je bila toženka po mnenju tega sodišča ob sklenitvi predmetne pogodbe seznanjena z (realno) možnostjo pomembne spremembe tečaje (povečanja vrednosti CHF) in posledičnega (občutnega) povečanja finančnega bremena tožnikov, pa ta dva ob sklepanju kreditne pogodbe ni opozorila na način, ki ga je sodišče EU (ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS) izpostavilo v prej omenjeni odločbi C-186/16 (z dne 20. 9. 2017) oziroma ga je v dopisu z dne 4. 7. 2006 izpostavila tudi Banka Slovenije. Že opustitev navedene dolžnosti pa sama za sebe pomeni, da lahko pogodbo o potrošniškem hipotekarnem kreditu z dne 24. 1. 2008, katere ključni del je tudi dogovor (pogoj) o načinu njegovega vračila, kakor (posledično) tudi Sporazum o zavarovanju denarne terjatve upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini po 142. členu SPZ (ki predstavljata vsebino oziroma sestavna dela notarskega zapisa z dne 28. 1. 2008) ocenimo kot nedovoljena in iz tega razloga nična. Ker to nepravilno (nedopustno) postopanje toženke sega že v (pred)sklenitveno fazo (torej v čas nastanka pogodbenega razmerja), okoliščina, da naj bi slednja kasneje (to je po sklenitvi obravnavane pogodbe/sporazuma) organizirala predavanje na temo "Pasti zadolževanja v CHF", da je bila v tretjem odstavku 1. člena pogodbe z dne 24. 1. 2008 predvidena možnost konverzije valute kredita (in obrestnega indikatorja LIBOR) v EUR (in obrestni indikator EURIBOR) oziroma da sta imela tožnika tudi v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZPotK pravico v roku 5-ih dni odstopiti od pogodbe (česar vsega nista izkoristila) in da naj bi ju toženka z dopisoma iz maja 2011 in februarja 2012 opozorila na njuno izpostavljenost valutnemu tveganju (ter ju opozorila, da bo prišlo v primeru krepitve tečaja CHF do EUR do višanja anuitete in salda kredita v EUR), v septembru 2011 pa jima po lastnih navedbah ponudila ugodno menjavo valute kredita, na ugotovitev o ničnosti nima vpliva. Nična pogodba namreč (zaradi poznejšega dogajanja) ne more konvalidirati.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cp 2346/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2013

Institut: skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - načelo enotnega obravnavanja skupnega premoženja - pomoč tretjih - zavrnitev dokazov - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - zakonska domneva o skupnem razpolaganju - vračilo kredita - novote - pravdni stroški - uspeh pravdnih strank - obrazloženost stroškovne odločitve

Jedro: Ker je bila odločitev zakoncev o najetju kredita skupna (zakonska domneva), kredit predstavlja skupno premoženje, ne glede na to, za kakšen namen je bil porabljen. Glede na to, da ga je v celoti vrnil toženec, mu je tožnica dolžna plačati... delež, ki odpade nanjo.Sklicevanje sodbe na stroškovnik v spisu zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, pri čemer pritožnik ni izkazal, da bi vpogled v spis od njega zahteval nesorazmerno breme.

+

Dokument: VSL sklep II Ip 1964/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 04.09.2013

Institut: notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve

Jedro: Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem... v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 2527/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.04.2015

Institut: izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - stanovanje kot skupno premoženje - darilo - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - ugovor izključne lastnine - izviren način pridobitve lastninske pravice

Jedro: Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za... plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 379/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.04.2015

Institut: razpravno načelo - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pristop na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo

Jedro: Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo toženec kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, prav tako pa ni navedel nobenih opravičljivih razlogov, zaradi katerih na narok naj ne bi mogel pristopiti. Zato mora sam nositi breme lastne neaktivnosti, če ni izkoristil pravice, da bi ga... sodišče v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo, da mora za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze.

+
Evidenčna številka: VS049134, Datum objave: 16.01.2017, Vrsta: Članki, Izvor: Eugen Zadravec, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: bančno posojilo - kreditna pogodba - stanovanjski kredit - varstvo potrošnikov - valutna klavzula - kredit v švicarskih frankih (CHF) - vsebina valutne klavzule
Besedilo:Valutna klavzula - a o čemuće to Vrhovni sud Republike Hrvatske raspravljati i odlučivati u ponovljenem postupku?! (Valutna klavzula - o čem bo Vrhovno sodišče Republike Hrvatške razpravljal in odločal v ponovljenem postopku?!)

Dokument: VSL sodba III Cp 2452/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.01.2017

Institut: ničnost kreditne pogodbe - sklepanje kreditnih pogodb v tuji valuti - prisilni predpisi - valutno tveganje - tveganje spremembe obrestnih mer - riziko posla - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - konkreten potrošnik - informirana odločitev - oderuška pogodba - objektivni pogoj oderuštva - subjektivni pogoj oderuštva - načelo enake vrednosti dajatev - načelo monetarnega nominalizma - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - prevzeto tveganje - nedopustne pritožbene novote

Jedro: kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih... pogodb dopustna.Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti. Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane