Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 24cT1rcmVkaXQlMjB2JTIwQ0hGJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCU09TQyU1RD1TT1NDJmRhdGFiYXNlJTVCU09QTSU1RD1TT1BNJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmc2hvd1R5cGU9ZGl2
Evidenčna številka: VS048862, Datum objave: 04.05.2015, Vrsta: Članki, Izvor: mr. sc. Miljenko Appio Giunio, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: potrošniški kredit - kredit v CHF - valutna klavzula - vračilo kredita - spremenljiva obrestna mera - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila
Besedilo:CHF krediti - u očekivanju odluke Vrhovnog suda Republike Hrvatske (CHF krediti - v pričakovanju odločitve Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške)
Evidenčna številka: VS00006669, Datum objave: 21.09.2017, Vrsta: Članki, Izvor: Robert Preininger, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - nepošteni pogodbeni pogoji - transparentnost pogodbenih pogojev - informacijska dolžnost banke
Besedilo:Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih
Evidenčna številka: VS049201, Datum objave: 22.05.2017, Vrsta: Članki, Izvor: dipl. iur. Helena Olivari, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: varstvo potrošnikov - kreditna pogodba - kreditodajalec - pogodbena obrestna mera - spremenljiva obrestna mera - ničnost pogodbenih določil - valutna klavzula - kredit v CHF - nepoštena poslovna praksa
Besedilo:Nepoštena poslovna praksa kreditnih institucija i pravo države da se umiješa u tržišnu funkciju (Nepoštena poslovna praksa kreditnih institucij in pravica države, da se vmeša v tržno funkcijo)
Evidenčna številka: VS049193, Datum objave: 20.03.2017, Vrsta: Članki, Izvor: Željo Borić, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: kreditna pogodba - načelo vestnosti in poštenja skrbnost dobrega gospodarstvenika - sklenitev pogodbe - načelo enakopravnosti pogodbenih stranka - nepošteno pogodbeno določilo - valutna klavzula - klavzula o spremenljivi obrestni meri - zavajajoče oglaševanje - aleatorna pogodba - privilegiranost - banke - kredit v CHF
Besedilo:Nepoštene ugovorne odredbe u ugovoru o kreditu ( Nepoštena pogodbena določila v kreditni pogodbi )

Dokument: VSL Sklep I Cp 517/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.09.2017

Institut: kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti

Jedro: Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben... 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj. Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.

+

Dokument: VSM Sklep I Ip 289/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 14.06.2017

Institut: kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine

Jedro: Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji. Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja... dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova. Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete). Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven. Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga). Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot). Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 1421/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.07.2016

Institut: procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - prekluzija dokazov - postavitev zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki po prvem naroku - skupno premoženje zakoncev - kredit - odškodnina kot prejemek zakonca - dokazno breme

Jedro: Ker se procesna dejanja procesno nesposobne osebe ne upoštevajo, če jih ne odobri zakoniti zastopnik, ki mora skrbeti za varstvo pravic procesno nesposobne osebe, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga zakonitega zastopnika le iz razloga, ker nista bila predlagana do prvega... naroka, ko zakoniti zastopnik še ni zastopal drugotoženke, ki od začetka pravdnega postopka ni pravdno sposobna.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cp 2346/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2013

Institut: skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - načelo enotnega obravnavanja skupnega premoženja - pomoč tretjih - zavrnitev dokazov - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - zakonska domneva o skupnem razpolaganju - vračilo kredita - novote - pravdni stroški - uspeh pravdnih strank - obrazloženost stroškovne odločitve

Jedro: Ker je bila odločitev zakoncev o najetju kredita skupna (zakonska domneva), kredit predstavlja skupno premoženje, ne glede na to, za kakšen namen je bil porabljen. Glede na to, da ga je v celoti vrnil toženec, mu je tožnica dolžna plačati... delež, ki odpade nanjo.Sklicevanje sodbe na stroškovnik v spisu zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, pri čemer pritožnik ni izkazal, da bi vpogled v spis od njega zahteval nesorazmerno breme.

+

Dokument: VSL sklep II Ip 1964/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 04.09.2013

Institut: notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve

Jedro: Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem... v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 2527/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.04.2015

Institut: izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - stanovanje kot skupno premoženje - darilo - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - ugovor izključne lastnine - izviren način pridobitve lastninske pravice

Jedro: Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za... plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 379/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.04.2015

Institut: razpravno načelo - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pristop na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo

Jedro: Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo toženec kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, prav tako pa ni navedel nobenih opravičljivih razlogov, zaradi katerih na narok naj ne bi mogel pristopiti. Zato mora sam nositi breme lastne neaktivnosti, če ni izkoristil pravice, da bi ga... sodišče v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo, da mora za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze.

+
Evidenčna številka: VS049134, Datum objave: 16.01.2017, Vrsta: Članki, Izvor: Eugen Zadravec, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: bančno posojilo - kreditna pogodba - stanovanjski kredit - varstvo potrošnikov - valutna klavzula - kredit v švicarskih frankih (CHF) - vsebina valutne klavzule
Besedilo:Valutna klavzula - a o čemuće to Vrhovni sud Republike Hrvatske raspravljati i odlučivati u ponovljenem postupku?! (Valutna klavzula - o čem bo Vrhovno sodišče Republike Hrvatške razpravljal in odločal v ponovljenem postopku?!)

Dokument: VSL sodba III Cp 2452/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.01.2017

Institut: ničnost kreditne pogodbe - sklepanje kreditnih pogodb v tuji valuti - prisilni predpisi - valutno tveganje - tveganje spremembe obrestnih mer - riziko posla - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - konkreten potrošnik - informirana odločitev - oderuška pogodba - objektivni pogoj oderuštva - subjektivni pogoj oderuštva - načelo enake vrednosti dajatev - načelo monetarnega nominalizma - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - prevzeto tveganje - nedopustne pritožbene novote

Jedro: kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih... pogodb dopustna.Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti. Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.

+
Evidenčna številka: VS047841, Datum objave: 28.09.2015, Vrsta: Članki, Izvor: Mitja Matelič, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula - kredit v švicarskih frankih - ničnost - skupinska tožba - pogodba - pogoj
Besedilo:Še o valutni klavzuli in potrošniških kreditnih pogodbah v CHF

Dokument: VSL sodba I Cpg 493/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 25.11.2015

Institut: poroštvo - trditveno breme - dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokazni sklep - izvedenec - prekluzija - oblika listin

Jedro: Sodišče ni dolžno samo iskati povezav med navedbami strank in predloženimi dokazi - upoštevajoč razpravno načelo in povezanost trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča ni pomembno v kakšni obliki (aplikaciji) so obračuni pripravljeni,... enako velja za sporno vprašanje ali izpisek iz kreditnega konta vsebuje vse po Slovenskih računovodskih standardih (SRS). Listinam zaradi le njihove oblike oziroma odsotnosti podpisa s strani odgovorne osebe ni mogoče odvzeti vsakršno dokazno vrednost in jih šteti le za navedbe stranke, kot zmotno menita pritožnika. Kot vsi drugi dokazi so tudi sporne listine podvržene dokazni oceni sodišča, ki ni vezano na nobena dokazna pravila. Bistveno vprašanje v tem sporu zato ni, ali so listine izdelane v ustrezni računalniški aplikaciji oziroma ali ustrezajo pojmom poslovne, računovodske, knjigovodske ali verodostojne listine, ampak, ali je v tem postopku tožnica dokazala višino svoje terjatve iz naslova kredita.

+

Dokument: VSK Sodba Cpg 229/2016, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.01.2017

Institut: ločitvene pravice v stečajnem postopku - maksimalna hipoteka - vrstni red poplačila terjatev - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve

Jedro: O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.

Dokument: VSL sodba in sklep I Cp 143/2000, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.06.2000

Institut: tuja sodna odločba

Jedro: Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek v Republiki Sloveniji le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. 

Dokument: VSL sklep I Ip 429/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 26.02.2014

Institut: notarski zapis kot izvršilni naslov - dokazovanje zapadlosti terjatve - potrošniški kredit - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca - pisno obvestilo - dodaten rok za izpolnitev

Jedro: Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom... dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 2121/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.07.2015

Institut: začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe

Jedro: Čeprav ZIZ izrecno ne ureja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe in pogojev za njeno izdajo, pa v ustaljeni sodni praksi ni dvoma, kakšen je namen tovrstnih začasnih odredb in kdaj je njihova izdaja dopustna.

Dokument: VSL sklep I Cpg 1606/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 25.11.2015

Institut: začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - obremenitev nepremičnine s hipoteko - neznatna škoda

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi, da je vsak poseg v tujo lastnino škodljiv za... lastnika, saj mu omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, pri čemer ni odločilno, da je del nepremičnin že obremenjenih s hipoteko.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane