<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 1421/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1421.2016

Evidenčna številka:VSL0084456
Datum odločbe:20.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), Bojan Breznik (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - prekluzija dokazov - postavitev zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki po prvem naroku - skupno premoženje zakoncev - kredit - odškodnina kot prejemek zakonca - dokazno breme

Jedro

Ker se procesna dejanja procesno nesposobne osebe ne upoštevajo, če jih ne odobri zakoniti zastopnik, ki mora skrbeti za varstvo pravic procesno nesposobne osebe, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga zakonitega zastopnika le iz razloga, ker nista bila predlagana do prvega naroka, ko zakoniti zastopnik še ni zastopal drugotoženke, ki od začetka pravdnega postopka ni pravdno sposobna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeči stranki sta bili v izvršilnem postopku napoteni na pravdo, da na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju vložita tožbo na ugotovitev lastninskega deleža na nepremičnini ID znak: ...(1), ki pripada prvotožencu, kot dolžniku v izvršilnih postopkih, ki jih vodita tožeči stranki zoper prvotoženca. Tožeči stranki sta vložili tožbo zoper prvotoženca kot dolžnika ter zoper drugotoženko in tretjetoženko, ker je nepremičnina v skupni lasti toženih strank. Tožeči stranki zahtevata, da se ugotovi, da je solastninski delež prvotoženca ¼, drugotoženke ¼ in tretjetoženke ½. Prvotoženec in tretjetoženka sta pripoznala tožbena zahtevka tožečih strank, drugotoženka pa je tožbenima zahtevkoma nasprotovala in vložila nasprotno tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi, da je nepremičnina skupno premoženje prvotoženca in drugotoženke in da je solastniški delež prvotoženca ⅓, drugotoženke pa ⅔. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da spada v skupno premoženje prvotoženca in drugotoženke ½ nepremičnine, pri čemer sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka (točka I). Višji tožbeni zahtevek drugotoženke po nasprotni tožbi je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka II) in ugotovilo, da so lastniki nepremičnine prvotoženec do ¼, drugotoženka do ¼ in tretjetoženka do ½. Prvo sodišče je odločilo še o stroških postopka (točke IV, V, VI in VII).

2. Drugotoženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni, s tem, da ugodi zahtevku iz nasprotne tožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je pooblaščenka drugotoženke ves čas postopka opozarjala, da z drugotoženko zelo težko komunicira in da drugotoženka ni pravdno sposobna. Drugotoženki je bil zato v novem sojenju postavljen skrbnik za poseben primer. Predlagal je nove dokaze, s katerimi je dokazoval trditve drugotoženke, da tretjetoženka ni solastnica nepremičnine. Teh dokaznih predlogov ni predlagal prepozno, ker je skrbništvo nad drugotoženko prevzel šele po prvem naroku. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje A. A. in B. B., ki bi potrdili, da je drugotoženka celotno odškodnino porabila za vračilo posojila staršema prvotoženca. Enako velja tudi za zavrnjen dokazni predlog, da se opravijo poizvedbe o kreditu, ki ga je dobila drugotoženka pri N. d.d. Sodišče prve stopnje ni izvedlo teh dokazov, zato je kršilo načelo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje je zmotno dokazno ocenilo izpoved C. C. C. C. je izpovedala, da sta ji prvotoženec in drugotoženka povedala, da sta vrnila mami prvotoženca (tretjetoženki) vse stroške, ki jih je imela v zvezi z odplačilom kredita za hišo, tudi z odškodninama, ki ju je dobila drugotoženka. Priča je šla skupaj z drugotoženko tudi na zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedbi C. C., ker se je seznanila z vsebino postopka in nekaterimi listinami, ker je drugotoženka njena prijateljica, ker je navedla, da se ji drugotoženka smili, kar pa ne pomeni, da njeno pričanje ni resnično. C. C. je prijateljica tudi prvotoženca. Brat drugotoženke Č. Č. je izpovedal, da je prvotoženka odplačevala vse kredite z odškodnino, ki jo je dobila od zavarovanja in da je prvotoženec pogosto zahajal v igralnice. Tudi sestra drugotoženke je potrdila, da je drugotoženka denar od zavarovalnice vračala bivši tašči in da je bila nekajkrat prisotna ob izročitvi denarja. Glede na oddaljenost dogodka se Č. Č. ni mogel spomniti, kakšna je bila vsota zavarovalnine, ki jo je prejela drugotoženka in izročila staršem prvotoženca. Tudi priča D. D. je izpovedala, da je bila prisotna, ko je drugotoženka izročila denar tretjetoženki. D. D. in Č. Č. sta potrdila, da je drugotoženka v hišo vložila ves denar iz odškodnine v skupnem znesku 1.873.000,00 din. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedbe sestre prvotoženca, ki je izpovedala, da njej starši niso dali nič, ker je sama zaslužila in je bila celo življenje doma in samska. Zmotne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da so trditve drugotoženke v medsebojnem nasprotju v delu, da je staršem prvotoženca vrnila ves denar za kredit, preostanek pa vložila v hišo in da je prvih 53.000,00 din izročila staršema prvotoženca še isti dan, ko je prejela denar od zavarovalnice. Starša prvotoženca sta bila le formalna kupca nepremičnine, da sta lahko najela kredit, ker prvotoženec in drugotoženka nista bila kreditno sposobna. Starša prvotoženca nista uživala solastnega deleža. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je drugotoženka drugo izplačilo odškodnine v višini 1.500.000,00 din vložila v nepremičnino, sodba pa nima razlogov, v kakšne namene je bila porabljena prva izplačana odškodnina v višini 53.000,00 din, če ne v poplačilo nepremičnine. Drugotožena je prejela zavarovalnino pred nakupom nepremičnine, o tem sodba nima razlogov. Vse kredite, ki sta jih najela nekdanja zakonca, bi sodišče prve stopnje moralo šteti kot obveznosti iz naslova skupnega premoženja, ne pa jih pripisati kot vložek ene ali druge stranke in na ta način določiti deleža na skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je zato zmotno določilo solastniški delež drugotoženke v višini ¼. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno odločilo o stroških postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je med pravdnim postopkom ugotovilo, da drugotoženka ni pravdno sposobna in da nima zakonitega zastopnika, zato je drugotoženki postavilo začasno zastopnico s sklepom P 2336/2014-I z dne 24. 8. 2015(3) in o tem obvestilo CSD X. Z odločbo CSD X št. 1221-34/2015-5 z dne 9. 9. 2015(4) je bil drugotoženki postavljen skrbnik za poseben primer E. E.(5), da bo zastopal interese, pravice in koristi varovanke v tem pravdnem postopku. Na podlagi izvedenskega mnenja(6) se je namreč ugotovilo, da drugotoženka ni sposobna doumeti dogajanja v zvezi s pravdnim postopkom, zaradi simptomatike psihoorganske motnje, ki se je pri drugotoženki razvila po hudi poškodbi glave v mladosti(7).

5. Prvi odstavek 78. člena ZPP določa, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik. Pravdno nesposobna stranka zato v pravdi ni sposobna oblikovati in izjaviti pravno relevantne volje(8), zato se procesna dejanja, ki jih opravi sama, ne upoštevajo, tudi če jih opravi po pooblaščencu, če teh procesnih dejanj ne odobri zakoniti zastopnik. Le zakoniti zastopnik lahko v pravdi opravlja v imenu (pravdno nesposobne) stranke sam, ali po pooblaščencu vsa pravdna dejanja (79. člen ZPP). Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela (procesno sposobna) stranka. Tudi odvetnika, ki ga sodišče postavi stranki po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, je treba šteti za pooblaščenca in ne za zastopnika stranke(9). Iz teh razlogov se ne upoštevajo procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka, če jih ne odobri zakoniti zastopnik.

6. Prvi odstavek 286. člena ZPP določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjasniti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je skrbnika prvič vabilo na narok 2. 11. 2015. Na naroku je po svoji pooblaščenki(10) predlagal, da se zasliši priča B. B. in da se naredijo poizvedbe na N., odobril pa je dosedanja procesna dejanja z izjavo, da vztraja pri dosedanjih navedbah in dokazih drugotoženke(11). Zaradi te odobritve skrbnik ni bil prekludiran pri navajanju novih dejstev in dokazov, ker je bil prvi narok že opravljen, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Skrbnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v tem postopku šele, ko je prejel vabilo na narok z dne 2. 11. 2015, kar pomeni, da brez svoje krivde ni mogel navajati dejstev in predlagati dokazov pred navedenim narokom oziroma do prvega naroka, ki je bil 7. 9. 2011. Izkazani so zato opravičljivi razlogi iz četrtega odstavka 286. člena ZPP(12). Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga skrbnika na naroku 2. 11. 2015, ker pravdni postopek traja od leta 2006 in ker skrbnik ni navedel opravičljivega razloga, zaradi katerega je predlagal po svoji pooblaščenki izvedbo teh dokazov šele po prvem naroku.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da je zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ker drugotoženka ni substancirala dokaznega predloga, tudi ne po pozivu sodišča na naroku 3. 12. 2012. Ta ugotovitev sodišča prve stopnje je protispisna, ker je drugotoženka v pisnem predlogu za izvedbo dokazov z dne 15. 11. 2011(13), podrobno navedla razloge, zaradi katerih predlaga zaslišanje te priče in katera dejstva se dokazujejo z navedeno pričo.

8. Če bo sodišče prve stopnje v novem sojenju dopustilo te dokazne predloge(14), pa jih bo nato zavrnilo kot nepotrebne, bo moralo v obrazložitvi sodbe, ali že na naroku (skrbno) pojasniti razloge, zaradi katerih je sprejelo takšen sklep(15). Sodišče prve stopnje naj na zadnjem naroku tudi pozove pravdne stranke(16), da se opredelijo glede dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo(17), ker bo na ta način lažje ocenilo, ali je pravilna delovna metoda, ki jo je uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti dejanskih trditev(18).

9. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo deleže nekdanjih zakoncev, ker je ugotavljalo njune prispevke k povečanju (ustvarjanju) skupnega premoženja glede na seštevek vrednosti kreditov, ki sta jih pridobila v času skupnega življenja. Pritožbeno sodišče je v sklepih I Cp 2202/2012 z dne 15. 5. 2013(19) in I Cp 1457/2015 z dne 17. 4. 2014(20) podrobno pojasnilo razloge,(21) zaradi katerih pri oceni deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kdo od nekdanjih zakoncev je pridobil posamezne kredite za potrebe skupnega premoženja oziroma kdo je odplačeval obroke kreditov v času trajanja življenjske skupnosti. Odločilno je, kakšni so bili prihodki posameznega zakonca in ali se je s temi prihodki in drugimi prispevki ohranjalo ali povečevalo skupno premoženje(22).

10. Za določitev deležev na skupnem premoženju je tudi relevantno, ali je toženka denarna sredstva iz (obeh) izplačanih odškodnin vložila v povečanje ali ohranitev skupnega premoženja. Tudi krediti, ki sta jih dobila nekdanja zakonca, so lahko bili odplačani s posebnim premoženjem toženke, denarni odškodnini pa sta bili lahko porabljeni tudi za druge namene, ne le za povečanje ampak tudi za ohranitev skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta imela nekdanja zakonca približno enake dohodke(23), da je drugotoženka drugi del izplačane odškodnine v višini 1.500.000,00 din vložila v skupno nepremičnino, zato je neprepričljiva dokazna ocena sodišča prve stopnje, da drugotoženka ni dokazala, da je njen solastniški delež na skupnem premoženju večji, kot ga določa zakonska domneva iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij.

11. Sodišče prve stopnja ugotavlja, da je drugotoženka s prvim plačilom odškodnine prejela znesek 53.000,00 EUR. Ugotavlja, da s tem denarjem drugotoženka ni plačala obveznosti staršem prvotoženca, ki sta najela kredit za nakup hiše(24), znova pa se ne opredeli do trditev drugotoženke(25), da je ta denar vložila v skupno premoženje(26). V odgovoru na tožbo drugotoženka zatrjuje, da je bil znesek 53.000,00 din izročen staršema prvotoženca za plačilo kredita, ki je bil pridobljen za nakup hiše, ki sta ga starša prvotoženca dobila in odplačevala(27), zatrjuje pa tudi, da je s prvo izplačano odškodnino kupila keramiko, hladilnik in hladilno skrinjo, naredila fasado, položila parket ter plačala druga gradbena dela, da se je hiša dokončala in da sta se nekdanja zakonca lahko vselila v hišo(28). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni nedopustno, da drugotoženka navaja različna dejstva glede porabe prve izplačane odškodnine v višini 53.000,00 din. Na ta način drugotoženka pričakuje od sodišča, da upošteva drugi argument, če se v postopku izkaže, da s primarnim argumentom ne bo uspela. Ali povedano drugače, drugotoženka smiselno zatrjuje, da naj sodišče upošteva, da je prvo odškodnino namenila za poplačilo kredita, ki sta ga odplačevala starša prvotoženca, če pa s tem argumentom ne bo uspela, pa naj sodišče podrejeno upošteva, da je to odškodnino namenila za potrebe skupnega premoženja nekdanjih zakoncev. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bo sodišče prve stopnje moralo v novem sojenju ugotoviti tudi na podlagi primerjalnih izračunov, kakšna je dejanska vrednost vložka drugotoženke iz naslova izplačanih odškodnin (torej njenega posebnega premoženja) v ohranitev oziroma povečanje skupnega premoženja(29).

12. V novi sodbi se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do drugih prispevkov nekdanjih zakoncev k povečanju oziroma ohranitvi skupnega premoženja, ki jih sicer skopo navajata prvotoženec in drugotoženka v trditveni podlagi. Če s predlaganimi dokazi ne bo mogoče prepričljivo ugotoviti teh dejstev (212. člen ZPP), bo sodišče prve stopnje upoštevalo pravila o dokaznem bremenu. Odločilno pa je, da se sodišče prve stopnje do teh dejstev v sodbi opredeli in na ta način seznani stranke, da je obravnavalo ta relevantna dejstva, ker le na ta način lahko stranka spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih ni preprosto prezrlo(30). Sodišče prve stopnje se bo moralo v novi sodbi opredeliti tudi glede dodatnih zaslužkov prvotoženca, ki naj bi jih dobil s trženjem igralnih avtomatov, s trgovino v …., videoteko, Kavo barom in igralnico v ...(31), ter do trditev drugotoženke, da prvotoženec ni prispeval denarnih sredstev za preživljanje družine(32), in da je denarna sredstva porabil v igralnicah.

13. Sodišče prve stopnje je pri določitvi solastniških deležev v razmerju med prvotožencem in drugotoženko do tretjetoženke pravilno izhajalo iz določbe drugega odstavka 65. člena Stvarnopravnega zakonika(33), ki določa domnevo, če solastniški deleži niso določeni, so enaki, vendar iz obrazložitve sodbe izhaja, da je med pravdnimi strankami nesporno, da je bila kupnina za nepremičnino 512.821,00 din, da sta kredit za garsonjero odplačala tretjetoženka in njen pokojni mož, da je bila kupnina od prodaje garsonjere v višini 220.000,00 din porabljena za nakup nepremičnine in da sta razliko do celotne kupnine plačala prvotoženec in drugotoženka s krediti, ki sta jih odplačevala(34). Sodišče prve stopnje v sodbi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih sta tretjetoženka in njen pok. mož pridobila solastniška deleža na nepremičnini vsak do ¼, glede na že navedene vložke, s katerimi so tožene stranke in pokojni mož tretjetoženke kupili nepremičnino(35).

14. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 360. člena ZPP že pojasnilo, katere so bile pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in zaradi katerih razlogov je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve pravdnega postopka ter zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje mora v novem sojenju na podlagi prvega odstavka 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): V nadaljevanju nepremičnina.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): Glej str. 508-510.

Op. št. (4): Glej str. 512a.

Op. št. (5): V nadaljevanju skrbnik.

Op. št. (6): Glej str. 456-462 sodnega spisa.

Op. št. (7): Torej že pred začetkom tega pravdnega postopka.

Op. št. (8): Lahko pa je zaslišana kot stranka, ohranja pa tudi procesno legitimacijo.

Op. št. (9): Dr. Aleš Galič: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 345.

Op. št. (10): Ista pooblaščenka je do imenovanja skrbnika zastopala drugotoženko, vendar po njenem pooblastilu.

Op. št. (11): Glej stran 519a sodnega spisa.

Op. št. (12): Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 213, ki navaja enake razloge v zvezi s pravico do navajanja novih dejstev in dokazov pri subjektivni spremembi tožbe (187. člena ZPP).

Op. št. (13): Glej stran 212 sodnega spisa.

Op. št. (14): Ob upoštevanju pravila o odprtem sojenju pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v kolikor skrbnik v pritožbi ne bi vztrajal pri teh dokaznih predlogih, bi pritožbeno sodišče sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da drugotoženka ni dokazala, da sta nekdanja zakonca plačala vrednost odplačanega kredita staršem prvotoženca, sodba pa je v tem delu ustrezno obrazložena, kljub pritožbeni graji, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedbe F. F., pri čimer pritožba ne navede, da je priča tudi izpovedala, da sta starša vložila denarna sredstva v nepremičnino, ker naj bi bilo dogovorjeno, da se bo njun prispevek upošteval kot nekakšna odpravnina prvotožencu po njuni smrti (glej stran 244 sodnega spisa).

Op. št. (15): V sodni praksi je sprejeto stališče, da ni nujno nedopustna zavrnitev dokaza z argumentacijo, da predmetni dokaz, tudi če bi v celoti uspel (to je če bi predlagana priča izpovedala natančno tako, kot želi stranka, ki je to pričo predlagala), ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča; glej sklep VS RS II Ips 554/99.

Op. št. (16): Kar velja za vse pravdne stranke (ne le za drugotoženko), še posebej, če sodišče prve stopnje ne bo v celoti ugodilo tožbenim zahtevkom tožečih strank.

Op. št. (17): Glej prvi odstavek 286.b člena ZPP.

Op. št. (18): Glej Jan Zobec: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 93.

Op. št. (19): Gej 7. in 8. tč. na 5 in 6 strani obrazložitve sklepa; str. 361- 362 sodnega spisa.

Op. št. (20): Gej 6., 7. in 8. tč. na 5 in 6 strani obrazložitve sklepa; str. 440- 441 sodnega spisa.

Op. št. (21): Tudi s citiranjem sodne prakse.

Op. št. (22): Sodišče prve stopnje je v 30. tč. obrazložitve sodbe zmotno določilo prispevke nekdanjih zakoncev glede na vrednost kreditov, ki jih je pridobil prvotoženec oziroma drugotoženka za nakup nepremičnine oziroma za dokončno izgradnjo hiše (glej tudi opombo št. 1 v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje).

Op. št. (23): Navedlo je le podatke za obdobje med leti 1974 do 1976, čeprav je življenjska skupnost trajala do leta 2003, skrbnik pa je po pooblaščenki na naroku 2. 11. 2015 (glej stran 520a sodnega spisa) predlagal, da se pridobijo in upoštevajo dohodki nekdanjih zakoncev za celotno obdobje trajanja življenjske skupnosti. Na ta način bo sodišče prve stopnje lahko tudi realno (in s tem) pravilno ovrednotilo vse prispevke nekdanjih zakoncev k povečanju in ohranitvi skupnega premoženja, še posebej iz naslova vložkov iz posebnega premoženja nekdanjih zakoncev, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Op. št. (24): V tem delu so razlogi sodišča prve stopnje glede na izvedene dokaze prepričljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema.

Op. št. (25): V tem delu glej navodila, ki jih je pritožbeno sodišče dalo sodišču prve stopnje v 9. tč sklepa I Cp 2202/2012 in 6. tč sklepa I Cp 1475/2014, glede spornih vprašanj, ki bi jih moralo sodišče prve stopnje obravnavati, da bi lahko prepričljivo ugotovilo, v kakšne namene je bil porabljena prva izplačana odškodnina v višini 53.000,00 din.

Op. št. (26): Sodišče prve stopnje je na naroku 2. 11. 2015, v okviru materialnoprocesnega vodstva, pozvalo pooblaščenko skrbnika (glej stran 520), da se izjasni, ali je znesek 53.000,00 din drugotoženka porabila za odplačilo kredita, ki so ga odplačevali starši prvotoženca, ali za dokončanje gradnje hiše in za nakup gospodinjskih predmetov, pooblaščenka pa je nejasno navedla, da je drugotoženka mesečno plačevala staršem prvotoženca zneske v višini 53.000,00 din.

Op. št. (27): Glej 5. točko na strani 5 odgovora na tožbo in nasprotne tožbe, te trditve pa navaja tudi skozi celotni postopek.

Op. št. (28): Glej prvi odstavek točka 3 odgovora na tožbo in nasprotne tožbe.

Op. št. (29): Primerjalno bo treba ugotoviti vrednost izplačanih odškodnin, ob upoštevanju višine plače pravdnih strank v času, ko sta bili izplačani odškodnini oziroma ob upoštevanju kupnine, ki je bila plačana za nepremičnino oziroma drugih okoliščin, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti dejansko vrednost prispevka tožnice iz naslova posebnega premoženja k povečanju oziroma ohranitvi skupnega premoženja. Enako mora postopati sodišče prve stopnje tudi v primeru, če bo ugotovilo, da je prvotoženec pridobival dodatne dohodke z igranjem v ansamblu (glej pripravljalno vlogo prvotoženca z dne 29. 8. 2011 na strani 167 sodnega spisa). Ugotoviti mora, v katerem obdobju je navedene zaslužke prejemal in sicer ali pred ali med življenjsko skupnostjo z drugotoženko. Če je pridobival te zaslužke pred življenjsko skupnostjo z drugotoženko, je treba ugotoviti, ali je to posebno premoženje vložil v skupno premoženje nekdanjih zakoncev. Prvotoženec zatrjuje (kar drugotoženka prereka), da je z igranjem v ansamblu zaslužil 8.000,00 CHF še pred življenjsko skupnostjo z drugotoženko, ki jih je vložil v nakup garsonjere, kar lahko pomeni, da je za navedeno vrednost manjši prispevek njegovih staršev pri nakupu nepremičnine in je zato večji delež prvotoženca. Če pa je prvotoženec ustvaril navedene dohodke v trajanju življenjske skupnosti, je treba te dohodke upoštevati in primerjati z dohodki nekdanjih zakoncev, ki bodo podlaga za določitev njunih deležev na skupnem premoženju.

Op. št. (30): Dr. Aleš Galič: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga stran 61, op.118; odločba US RS Up373/97.

Op. št. (31): Podrobneje glej pripravljalno vlogo prvotoženca z dne 29. 8. 2011 stran 167 sodnega spisa in pripravljalno vlogo drugotoženke z dne 20. 9. 2011 stran 189-190 sodnega spisa.

Op. št. (32): Glej pripravljalno vlogo drugotoženke z dne 20. 9. 2011 peti odstavek na strani 189 sodnega spisa.

Op. št. (33): V nadaljevanju SPZ.

Op. št. (34): Prvotoženec v vlogi z dne 29. 8. 2011 zatrjuje, da sta njegova starša plačala del kupnine za hišo v višini 220.000,00 din, ostali del kupnine pa je bil plačan s krediti, ki jih je dobil prvotoženec v višini 229.200,00 din (glej stran 167 sodnega spisa), drugotoženka pa je dobila kredit v višini 100.000,00 din. Glede na te ugotovitve, sta prvotoženec in drugotoženka plačala kupnino v višini 292.821,00 din, višek denarnih sredstev pa vložila v dokončno izgradnjo hiše. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da velja od uveljavitve SPZ glede povečanja vrednosti nepremičnine toženih strank pravilo iz 48, člena SPZ, do uveljavitve SPZ pa določbe 23. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (primerjaj s sodbama VS RS: II Ips 720/2008 in II Ips 152/2011).

Op. št. (35): V novem sojenju naj sodišče prve stopnje pozove pravdne stranke, da se opredelijo glede teh dejstev.


Zveza:

ZZZDR člen 51. ZPP člen 78, 78/1, 212, 286, 286, 286/1.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3NTY1