<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 379/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.379.2015

Evidenčna številka:VSL0083050
Datum odločbe:22.04.2015
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razpravno načelo - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pristop na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo

Jedro

Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo toženec kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, prav tako pa ni navedel nobenih opravičljivih razlogov, zaradi katerih na narok naj ne bi mogel pristopiti. Zato mora sam nositi breme lastne neaktivnosti, če ni izkoristil pravice, da bi ga sodišče v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo, da mora za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje v tem pritožbenem postopku na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015, s katerim je bila pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 30.310,87 CHF z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2011 do plačila (I. točka izreka), v presežku (za zakonske zamudne obresti od zneska 30.310,87 CHF od 7. 2. 2008 do 13. 4. 2011 in za znesek 50,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2008 do plačila) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.395,09 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Bistvo pritožbenih navedb je, da sodišče prve stopnje ni izvedlo materialno procesnega vodstva ter da je opustilo pomoč prava nevešči stranki, zaradi česar je tožencu okrnilo možnost obravnavanja, opisana procesna kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Tožnica je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, pri sojenju ni zagrešilo niti očitanih niti uradoma upoštevnih kršitev določb postopka, prav tako pa je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je logična in življenjsko sprejemljiva in jo pritožbeno sodišče sprejema.

Pritožba neupravičeno očita prvemu sodišču, da ni v zadostni meri opravilo materialno procesnega vodstva ter nudilo pomoči prava neuki stranki. 12. člen ZPP določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. V našem procesnem pravu je zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva predvsem v rokah strank. Vendar pa dosledno izpeljano razpravno načelo na eni strani ter prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov na drugi strani zato kot protiutež terja večjo angažiranost sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva v skladu z določilom 285. člena ZPP tako v smeri dopolnjevanja navedb o dejstvih kot v smeri dokazne pobude.(1)

Naš pravdni postopek temelji na načelu proste presoje dokazov, po katerem ni vnaprejšnje ocene vrednosti določenih dokazov in dokazi niso našteti taksativno. Sodišču je prepuščeno, da na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza, posamičnega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnična in katera ne. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, upoštevajoč zgoraj navedeno napotilo iz 8. člena ZPP, torej tudi na podlagi listine - sporazuma (priloga A 2)(2) poklonilo vero tožnici, da je posojilo pri banki vzela skoraj izključno za toženca in da je znesek posojila (razen 800,00 EUR, ki ga je zadržala zase) tožencu tudi izročila.

9. Sodišče prve stopnje je sicer v vabilu na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo toženca opozorilo, da mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke ter da lahko zaradi sistema prekluzije na poznejših narokih za glavno obravnavo stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku (286. člen ZPP). Kljub navedenemu pa bi moralo prvo sodišče skladno z 12. in 286. členom ZPP toženca na prvem naroku za glavno obravnavo konkretno opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi ter ga poučiti, da v dokaz svojih navedb lahko predlaga lastno zaslišanje,(3) zaslišanje prič ter ga glede na njegovo navedbo v odgovoru na tožbo, da podpis na izjavi - sporazumu ni njegov, poučiti, da je na njemu dokazno breme, da podpis na izjavi - sporazumu ni njegov in da mora zato predlagati ustrezen dokaz ter da bi bil najprimernejši dokaz postavitev izvedenca grafološke stroke. Vendar pa pravicam stranke v pravdnem postopku ustreza tudi odgovornost stranke, da s svojim ravnanjem v postopku pripomore k uresničitvi teh pravic, prav tako pa tudi h kakovosti sodnega varstva in pospešitvi postopka. Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo toženec kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, prav tako pa ni navedel nobenih opravičljivih razlogov, zaradi katerih na narok naj ne bi mogel pristopiti. Zato mora sam nositi breme lastne neaktivnosti, če ni izkoristil pravice, da bi ga sodišče v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo, da mora za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Ker toženec s pritožbo ni uspel, mora nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker njen odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-----------------

(1) Primerjaj pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2010, Druga knjiga, J. Zobec stran 349.

(2) Iz listine - sporazuma izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnica vzela kredit, pri čemer pa razen 800,00 EUR vse izroči tožencu, ta pa nato odplačuje kredit v mesečnih anuitetah 380,85 CHF na račun tožnice.

(3) Dokaz z njegovim zaslišanjem je prvo sodišče zaradi načela kontradiktornosti izvedlo


Zveza:

ZPP člen 12, 285, 286.
Datum zadnje spremembe:
15.06.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc5Njgy