<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 429/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.IP.429.2014

Evidenčna številka:VSL0052761
Datum odločbe:26.02.2014
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič (preds.), Magda Gombač Gluhak (poroč.), Irena Balažic
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:notarski zapis kot izvršilni naslov - dokazovanje zapadlosti terjatve - potrošniški kredit - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca - pisno obvestilo - dodaten rok za izpolnitev

Jedro

Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 23. 5. 2013 ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo. Upniku je naložilo, da mora dolžnikoma v roku 8 dni plačati 1.149,36 EUR stroškov za ugovor, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Pisna izjava, s katero je odstopil od kreditne pogodbe, je bila dana dne 2. 8. 2012, kar je jasno razvidno iz datuma na izjavi. V izjavi je zapisal, da odstopa od kreditne pogodbe in da z odstopom zapade v plačilo celotna obveznost. Navedel je tudi, da na dan 2. 8. 2012 celotna obveznost znaša 149.849,12 EUR. Iz navedenega jasno izhaja, da je upnik od pogodbe odstopil dne 2. 8. 2012. Izpolnjeni so torej vsi taksativno našteti pogoji iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ: notarjevo opozorilo v notarskem zapisu, upnikova pisna izjava, da je terjatev na dan 2. 8. 2012 zapadla, ki je bila dolžnikoma poslana priporočeno po pošti s povratnico. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Dolžnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Stališče sodišča prve stopnje, da predložena izjava ne vsebuje izrecne izjave, kdaj terjatev zapade v plačilo, je pravilno. V izjavi tudi ni naveden notarski zapis, temveč le številka pogodbe. Dolžnika sta v obliki notarskega zapisa sklenila kreditno pogodbo z dne 30. 10. 2008. Iz izjave tako ni razvidno, od katere pogodbe je upnik odstopil. Dodajata, da upnik ni izpolnil pogojev za odstop od kreditne pogodbe iz 8. člena pogodbe, kjer je bilo izrecno dogovorjeno, da sme odstopiti od pogodbe le, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnemu opominu niti v naknadnem petnajstdnevnem roku ne plača. Ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj sporni opomin dolžnikoma ni bil vročen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o predlogu za izvršbo tako ugotoviti, ali predložena listina predstavlja katero izmed v zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov (17. člen ZIZ), ali le ta izpolnjuje pogoje za izvršljivost (19., 20. in 20a. člen ZIZ) in ali je le ta primeren za izvršbo (21. člen ZIZ). Izvršbo je tako mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, in sicer na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.

7. Notarski zapis je izvršilni naslov, če je izvršljiv, izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. V predmetni zadevi je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika kot kreditojemalca in zastavitelja na podlagi notarskega zapisa z dne 30. 10. 2008, katerega sestavni del je kreditna pogodba z dne 30. 10. 2008, pogodba o zastavi nepremičnin in sporazum o zavarovanju terjatev, in sicer za izterjavo zneska 178.035,73 CHF v eurski protivrednosti, preračunano po nakupnem tečaju NLB d.d. na dan plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2012 dalje do plačila ter stroškov predmetnega izvršilnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. V sklenjeni kreditni pogodbi je bila v 8. členu dogovorjeno upnikovo upravičenje, da sme odstopiti od pogodbe in zahtevati takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po pogodbi, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnemu opominu ne plača niti v naknadnem petnajstdnevnem roku. Zapadlost celotne neplačane terjatve v tem primeru torej ne izhaja iz pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti). Za dokazovanje zapadlosti terjatve za te primere je v tretjem do petem odstavku 20a. člena ZIZ predpisan poseben olajšan postopek, in sicer za dokaz zapadlosti zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku. Vročitev se opravi s priporočeno poštno pošiljko. Na ta postopek mora notar stranke izrecno opozoriti.

9. Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko, povzroči predčasno dospelost terjatve. V primerih, ko zapadlost terjatve ni odvisna le od poteka roka, temveč od drugih dejstev, določenih v pogodbi, pridobi upnik pravico zahtevati predčasno izpolnitev celotne preostale obveznosti šele, če in ko nastopijo ta dodatna dejstva (dolžnikova kršitev pogodbe) in ne že s samo sklenitvijo pogodbe. Pri tem položaju upnikova izjava o odpoklicu učinkuje samo, če je upnik takrat, ko je bila dana, že pridobil odpoklicno upravičenje. Pri položaju potrošniških kreditov, kamor sodi tudi konkretni, je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih. Po 13. členu v času sklenitve kreditne pogodbe veljavnega zakona(1) mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita(2). Šele takrat je torej izkazana predčasna zapadlost. Navedene kogentne določbe so stranke upoštevale v že omenjenem 8. členu kreditne pogodbe.

10. Upnik je v predmetni zadevi predčasno zapadlost terjatve dokazoval tako z vročitvijo izjave o odstopu terjatve z dne 2. 8. 2012 kot tudi z vročitvijo zadnjega opomina pred tožbo z dne 3. 4. 2012 dolžnikoma. Sodišče prve stopnje je pri presoji predpostavk za dovolitev izvršbe sprejelo zaključek, da predložena izjava ne zadošča pogojem iz 20a. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje takšnemu ozkemu stališču ne more pritrditi. Ni namreč mogoče sprejeti ugotovitve, da izjava ne vsebuje izrecne navedbe, da terjatev zapade v plačilo na točno določen dan. Iz obvestila o odstopu od pogodbe z dne 2. 8. 2012 je namreč razvidno, da upnik od pogodbe (dolžnikoma v ugovoru ni sporno od katere pogodbe) odstopa z dnem 2. 8. 2012 in da na ta dan terjatev znaša 149.849,12 EUR. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča pa sodišče prve stopnje ni presojalo ostalih ugovornih navedb, ki se nanašajo na vprašanje dovoljenosti predmetne izvršbe. Dejansko stanje je zato v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče v skladu z navedenim ponovno odloči o ugovornih navedbah dolžnikov in presodi, ali je upnik izkazal zapadlost in upravičenost zahtevane celotne terjatve.

11. Sodišče druge stopnje je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

(1) Uradni list RS, št. 70/2000.

(2) Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, letnik 2012, številka 8.


Zveza:

ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
Datum zadnje spremembe:
19.03.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc2NDQ3