<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep II Ip 1964/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.IP.1964.2013

Evidenčna številka:VSL0075721
Datum odločbe:04.09.2013
Senat, sodnik posameznik:Urška Jordan (preds.), Irena Balažic (poroč.), Magda Gombač Gluhak
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve

Jedro

Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o ugovoru.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru drugega dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo ter izvršbo ustavilo glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.520,17 EUR od 22. 6. 2009 dalje (I. točka izreka), v preostalem delu pa je ugovor drugega dolžnika zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je drugi dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil, izpodbija pa ga glede odločitve v II. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in predlog za izvršbo zavrne, podredno pa, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je odločitev materialnopravno zmotna in da je dokazno breme glede zapadlosti terjatve in njene višine na strani upnika. Zapadlost v notarskem zapisu ni bila določena, temveč je do nje prišlo predčasno, zato bi jo moral upnik izkazati z javno ali po zakonu overjeno listino (20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Ker tega ni storil, zapadlosti ni izkazal. Upnik tudi ni izpolnil pogojev iz 21. člena ZIZ. Obveznost v notarskem zapisu je določena v tuji valuti, predlog pa je vložen v domači. Višina terjatve neposredno iz izvršilnega naslova ni razvidna, zaradi česar bi upnik moral to dokazovati z javno listino ali drugo po zakonu overjeno listino, pa tega ni storil. Dolžnik je laično obrazložil svoje pomisleke glede višine obračuna in priložil dokaze, s katerimi razpolaga, konkretnih navedb pa ni mogel podati, ker iz listin, ki so v spisu, ni razviden način obračuna terjatve. Sklicuje se na konto kartico iz knjigovodstva prvega dolžnika za čas od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013, iz katere je razvidna aktivacija kredita 2. 11. 2007 v višini 59.396,47 EUR in nadaljnja plačila obrokov v višini 849,57 EUR, stanje na dan 2. 2. 2009 pa je 55.187,50 EUR. Dolžnik ni imel možnosti preveriti neodplačanega stanja v valuti, v kateri je bil kredit odobren, to je v CHF, niti kako je banka konvertirala plačila obrokov, ki so se vršila v EUR. Prikaže primer, zaradi česar obračuna ni mogoče preveriti. Prihaja do različnih tolmačenj pogodbe, saj izrecno ne piše, da se tečajne razlike v vodenju kredita pripisujejo mesečno, kar je pripeljalo do neskladja pri prvem poslanem izpisku odprtih postavk. Sklicuje se tudi na pooblastilo, ki ga je prvi dolžnik dal banki, da sama izvaja naloge za bremenitev po pogodbi, pri čemer je upnik lahko obveščal dolžnika o višini obroka le v CHF, stanja v CHF pa ni, zaradi česar ni mogoče preveriti verodostojnosti višine dolga. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, navede upnika in dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, izvršilni naslov oziroma verodostojno listino, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Sodišče pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo presoja, ali obstoji upnikovo materialnopravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.(1) Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Kadar je v predlogu za izvršbo uveljavljena terjatev enaka terjatvi iz izvršilnega naslova, je preizkus enostaven in dodatno pojasnjevanje ni potrebno, če pa upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom.

5. V konkretnem primeru je izvršilni naslov notarski zapis, v katerem je sklenjena pogodba o enkratnem dolgoročnem kreditu, s katero je dal upnik kreditojemalcu (to je prvi dolžnik, drugi dolžnik je porok in plačnik) enkratni dolgoročni kredit v višini 99.400,00 CHF v eurski protivrednosti po referenčnem tečaju Evropske Centralne Banke (v nadaljevanju: referenčni tečaj ECB) na dan črpanja, pri čemer so opredeljeni obroki kredita v višini 849,57 CHF v eurski protivrednosti (prvih 116 obrokov) oziroma v višini 849,88 CHF v eurski protivrednosti (zadnji obrok), za preračun obrokov pa se uporablja referenčni tečaj ECB na dan vračila. Določene so pogodbene obresti in specificirana obrestna mera. V izvršilnem naslovu je tudi dogovorjena možnost odpovedi kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka in zahtevanje vračila celotnega dolga, če kreditojemalec kljub opominu in določilu naknadnega roka zamuja s plačilom katerekoli obveznosti za več kot 30 dni.

6. Ob takšni vsebini terjatve v izvršilnem naslovu, je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da je kredit v celoti zapadel v skladu s kreditno pogodbo, ker ga dolžnik ni redno poravnal, zaradi česar je odpovedal pogodbo in izpolnil pogoje za predčasno zapadlost celotne kreditne obveznosti. Opredelil je terjatev na dan 16. 6. 2009, in sicer glavnico v višini 62.827,55 EUR ter zakonske zamudne obresti od tako opredeljene glavnice od 22. 6. 2009 dalje do plačila. Predlog za izvršbo je pomanjkljiv, tako da na njegovi podlagi ni mogoč preizkus obstoja izvršilnega naslova kot formalne predpostavke izvršbe, niti primernosti izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe (21. člen ZIZ). Trditvena podlaga glede zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva (tretji odstavek 20.a člena ZIZ) je namreč povsem splošna in ni naveden niti datum zapadlosti terjatve niti niso navedena konkretna dejstva v zvezi z dokazovanjem zapadlosti. Glede na valutno klavzulo v izvršilnem naslovu tudi ni mogoče preizkusiti skladnosti višine izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova, saj je v predlogu naveden le znesek v EUR, v predlogu za izvršbo pa ni podatkov o preračunu terjatve iz CHF v EUR. Poleg tega bi morala biti v predlogu terjatev strukturirana tako, da bi bilo jasno, koliko in kdaj je dolžnik že plačal, koliko znaša preostanek neplačane terjatve, pri čemer mora biti ločeno naveden znesek glavnice in obresti, saj kapitaliziranje obresti ne sme ostati prikrito v skupnih zneskih.(2)

7. Sodišče prve stopnje bi moralo že pri odločanju o predlogu za izvršbo ob smiselni uporabi 286.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ upnika pozvati k dopolnitvi predloga in šele nato s sklepom dovoliti izvršbo. Le v takšnem primeru bi bila tudi dolžniku dana možnost, da vsebinsko uresniči pravico do ugovora.

8. Sodišče prve stopnje je navedeno dolžnost prezrlo in kljub pomanjkljivemu predlogu izdalo sklep o izvršbi. Glede na opisano pomanjkljivost predloga za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu (glede na to, da drugi dolžnik v ugovoru izpodbija le višino terjatve), breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika. Drugi dolžnik je v ugovoru uveljavljal neskladnosti v višini glavnice, pri čemer je opozoril, da bi upnik moral za vsako postavko natančno navajati dolg v CHF in tečaj preračuna iz ene valute v drugo na določen dan. To pa, glede na prej navedeno, za obrazloženost ugovora v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ zadostuje.

9. V ugovornem postopku je nejasnosti oziroma pomanjkljivosti predloga za izvršbo glede opredelitve terjatve v skladu z izvršilnim naslovom (valutna klavzula) in njene strukturiranosti še mogoče odpraviti, saj lahko upnik v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ v odgovoru na ugovor navede dejstva in predloži dokaze, na katerih je opiral predlog za izvršbo. Glede na to, da sodišče prve stopnje na obstoj in primernost izvršilnega naslova pazi po uradni dolžnosti tudi ob odločanju o ugovoru (drugi odstavek 55. člena ZIZ), uporaba 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tej fazi postopka ni izključena. Sodišče mora v ugovornem postopku paziti na pravico posamezne stranke do izjave, kar pomeni, da je pred odločitvijo o ugovoru treba dolžniku vročiti odgovor na ugovor, po potrebi opraviti narok za obravnavo ugovora in šele nato je podana podlaga za odločanje o njem.

10. Dolžnik glede na navedeno v pritožbi utemeljeno opozarja tako na kršitev pravila o dokaznem bremenu glede zapadlosti terjatve in njene višine kot tudi na obstoj pogojev iz 21. člena ZIZ. Nepravilno pa je pritožbeno stališče, da bi morala biti zapadlost terjatve izkazana z javno listino ali po zakonu overjeno listino, saj je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predviden poenostavljen način dokazovanja, prav tako pa tudi ni treba z javno ali po zakonu overjeno listino dokazovati višine terjatve. Utemeljeno je pritožbeno opozorilo, da dolžnik v ugovoru konkretnih navedb glede višine terjatve ni mogel podati, ker iz listin, ki so v spisu, ni razviden način obračuna terjatve. Sodišče prve stopnje se je glede na navedeno nepravilno opredelilo do ugovora dolžnika kot presplošnega in je iz obrazložitve sklepa, kljub temu da ni izrecno navedeno, razvidna (nepravilna) ocena ugovora kot neobrazloženega. Sodišče prve stopnje je kršilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, s čimer je podana relativna bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj prej navedene kršitve odpravi.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

______________

(1) Tako se je tudi opredelilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003.

(2) Prim. sklepe VSL III Cp 585/2006, I Ip 387/2013 ter VSM I Ip 517/2012.


Zveza:

ZIZ člen 16a, 17, 17/2, 20a, 20a/3, 21, 44, 44/1, 53, 53/2, 55, 55/2, 58, 58/3.
ZPP člen 212, 286a, 339, 339/1.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxOTkw