<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sklep I Ip 1228/2014
ECLI:SI:VSMB:2015:I.IP.1228.2014

Evidenčna številka:VSM0022485
Datum odločbe:12.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Metka Jug (pred.), mag. Karolina Peserl (poroč.), Vesna Rezar
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - dokazovanje uveljavitve odpoklicnega upravičenja - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - potrošniški kredit

Jedro

Uresničitev izrednega odpoklicnega upravičenja mora upnica tako dokazati najprej s sporočilom opomina dolžnici, s katerim izkazuje, da je nastalo pravno dejstvo, z nastankom katerega je upnik pridobil odpoklicno upravičenje (dolžnica v dodatno postavljenem roku ni poravnala zapadlih obveznosti) in nato še z izjavo o odpoklicu, s katero izkazuje, da je bilo odpoklicno upravičenje uresničeno. Slednje povzroči predčasno dospelost preostalega kredita, s čimer je izkazana tudi dospelost dolžničine obveznosti.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog upnice za izvršbo zavrnilo. Hkrati je upnici naložilo, da dolžnici povrne stroške v znesku 385,20 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne strinja se z ugotovitvami sodišča, da iz izjave upnice z dne 12. 5. 2014 izhaja le odstop od kreditne pogodbe, ne pa 15-dnevni rok za poravnavo obveznosti. Mnenja je, da iz odstopa upnice od kreditne pogodbe in izjave o zapadlosti z dne 12. 5. 2014 popolnoma jasno izhaja, da je upnica dolžnico pozvala, da naj svojo obveznost poravna do 5. 6. 2014, ko bo sicer odstopila od celotnega še ne vrnjenega kredita in sprožila zoper njo izvršilni postopek. Dolžnica je poziv prejela dne 13. 5. 2014 in glede na v izjavi naveden fiksen datum - je dodaten rok za izpolnitev obveznosti celo daljši od 15 dni, ta isti pa je hkrati pomenil zapadlost celotnega še ne vrnjenega kredita, v kolikor dolžnica do tega datuma ne poravna svoje zapadle neplačane obveznosti. Sklicuje se na določbe Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1) in trdi, da je ravnala v skladu z njimi. Upnica je v s predložitvijo odstopne izjave z dne 12. 5. 2014 dokazala, da je dolžnico pred razdrtjem kreditne pogodbe ustrezno opomnila na plačilo zapadlih in neplačanih obveznosti ter je dokazala, da ji je po pošti poslala opomin, v katerem je navedla stanje dolga ter dokaz, da jo je pozvala, naj dolg plača v dodatnem 15-dnevnem roku. Dolžnica je zaradi neplačevanja kredita s strani upnice prejela že več opominov, s katerimi ji je določila dodaten rok plačila. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3. Dolžnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zapadlost terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa. Ta predstavlja predpostavko za izvršljivost notarskega zapisa, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ).

6. Po tretjem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisanja izjave o zapadlosti terjatve, pri čemer se v skladu s petim odstavkom 20.a člena ZIZ izjava vroča priporočeno po pošti. Upnica je s predložitvijo izjave z dne 12. 5. 2014 navedeno izkazala (priloga A6). Iz izjave izhaja, da odstopa od pogodbe z dne 5. 6. 2014 ter da na ta dan, ko zapade v plačilo še celoten nevrnjen kredit, znaša terjatev upnice 28.901,59 EUR.

7. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa sta stranki v notarskem zapisu skladno z zahtevo ZPotK-1 (1) določili, da upnik pridobi pravico, da zahteva predčasno izpolnitev celotne obveznosti, v primeru dolžničine kršitve pogodbenih obveznosti - zamuda s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov, potem ko dolžnici s pisnim obvestilom določi primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Upnica lahko kreditno pogodbo razdre samo, če dolžnica ne plača zapadlih obveznosti v postavljenem dodatnem roku (prvi odstavek točke „četrtič“ notarskega zapisa). Navedeno pomeni, da upnica pridobi izredno odpoklicno upravičenje, če dolžnica tudi v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, določenem v opominu, ne plača zamujenih obrokov kredita.

8. Uresničitev izrednega odpoklicnega upravičenja mora upnica tako dokazati najprej s sporočilom opomina dolžnici, s katerim izkazuje, da je nastalo pravno dejstvo, z nastankom katerega je upnik pridobil odpoklicno upravičenje (dolžnica v dodatno postavljenem roku ni poravnala zapadlih obveznosti) in nato še z izjavo o odpoklicu, s katero izkazuje, da je bilo odpoklicno upravičenje uresničeno. Slednje povzroči predčasno dospelost preostalega kredita, s čimer je izkazana tudi dospelost dolžničine obveznosti.

9. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je upnica z izjavo z dne 12. 5. 2014 izkazala le odstop od pogodbe z dne 5. 6. 2014, ne pa, da je dolžnico opomnila o obveznosti plačila zapadlih neplačanih obrokov in ji določila dodaten rok za izpolnitev zapadlih obveznosti. V nasprotju s pritožbenimi izvajanji tudi po oceni sodišča druge stopnje iz izjave z dne 12. 5. 2014 izhaja le, da upnica odstopa od pogodbe z dne 5. 6. 2014, in poziv k plačilu celotnega nevrnjenega kredita. Naveden je samo znesek celotnega nevrnjenega kredita na dan 5. 6. 2014, to je 28.901,59 EUR. V izjavi ni določen nikakršen rok za plačilo zapadlih obrokov in skupni znesek zapadlega neplačanega kredita oziroma opomin dolžnici na plačilo zapadlih obrokov in določen rok za plačilo.

10. Ker iz predložene izjave z dne 12. 5. 2014 ne izhaja, da je upnica dolžnico opominjala na zapadlo obveznost in ji določila dodaten primeren rok za plačilo le-te, in ker upnica tudi ni predložila vročilnic (peti odstavek 20.a člena ZIZ), s katerimi bi izkazala, da je dolžnici vročila opomine pred odstopom od pogodbe in v katerih je dolžnici določila dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti ter tako ni izkazala, da je nastopilo pravno dejstvo (neplačilo zapadlih obveznosti v dodatno postavljenem primernem roku), z nastankom katerega je pridobila odpoklicno upravičenje, je prvostopenjski odločitvi, da upnica ni izkazala zapadlosti terjatve, pritrditi.

11. Iz navedenih razlogov je pritožba, ki se zavzema za drugačno razlago izjave z dne 12. 5. 2014 zavrniti. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Dolžnica v odgovoru na pritožbo zgolj ponavlja navedbe iz ugovora, zato njena vloga za pritožbeno presojo ni bila potrebna. Stroške odgovora na pritožbo tako krije sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Prvi in drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 glasi: „Dajalec kredita lahko zahteva plačilo preostalih odplačil pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih odplačil. Pred izjavo o razdoru pogodbe mora dajalec kredita potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določiti primeren dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni.“


Zveza:

ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
Datum zadnje spremembe:
15.06.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc5NzUy