Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 27cT1rb25jZXNpamElMjBzb2NpYWxubyUyMHZhcnN0dm8mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmZGF0YWJhc2UlNUJWRFNTJTVEPVZEU1MmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Psp 271/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore12.12.2019povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - specialistični pregledi - pravica do zdravstvenega varstva - koncesija storitevTožnica, ki zdravstvenih storitev ni uveljavljala v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, temveč se je odločila za uveljavljanje v zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene, nima koncesije in sklenjene pogodbe z zavodom, ni upravičena do povračila stroškov za zdravstvene storitve.
VSRS Sodba III Ips 20/2019-7Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.09.2019koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - negospodarske javne službe - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lex specialis - enostranska odpoved (odstop) - dopuščena revizijaLekarniška dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti spada med negospodarske javne službe. Na takšno opredelitev lekarniške dejavnosti ne vpliva možnost pridobivanja dobička, saj je za opredelitev narave dejavnosti bistven javni interes, ki se zasleduje s podelitvijo koncesije; ta pa je v zagotavljanju preskrbe z zdravili. Podeljevanje koncesij na področju negospodarskih javnih služb ureja Zakon o zavodih, ki napotuje na specialne zakone. Zakon o lekarniški dejavnosti kot lex specialis koncedentove nekrivdne odpovedi koncesijskega razmerja ne predvideva. Če v koncesijskem aktu oziroma koncesijski pogodbi enostranska odpoved pogodbe ni predvidena, ne more biti dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, posledično pa odvzem koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, bi namreč pomenila oblastno odločitev, ki bi izvotlila pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavila arbitrarnosti in mu odvzela...
UPRS Sodba II U 258/2016-8Upravno sodiščeUpravni oddelek24.10.2018inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - socialno varstvo starejših - koncesija - ničnost koncesijske pogodbeV primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
UPRS Sklep I U 2285/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek28.08.2018inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - stranka v postopku - zavrženje tožbeTožnica v postopku izdaje izpodbijane odločbe o izreku ukrepov Občini Cerklje na Gorenjskem ni bila stranka v postopku niti stranski udeleženec (intervenient), v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tudi ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Ker tožnica ni bila stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje odločbe o izreku ukrepov, ki se izpodbija v predmetnem upravnem sporu, (še) nima položaja stranke in s tem aktivne legitimacije za tožbo v tem upravnem sporu.
UPRS Sodba I U 286/2016-144Upravno sodiščeUpravni oddelek16.05.2018zdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - javnozasebno partnerstvo - merila za vrednotenje vlog - načelo enakosti pred zakonom - ugotavljanje škode - prizadetost javnega interesaTožeča stranka je bila v neenakopravnem položaju v razmerju do stranke z interesom. Sodišče se vsekakor strinja z navedbo tožeče stranke, da je bilo kršeno načelo enakopravnosti in konkurenčnosti in če bi izpodbijana odločba ostala v veljavi, to ne bi bilo skladno z ustavno dopustnimi cilji pri dodeljevanju koncesije, to je v skladu z načelom enakosti pred zakonom. Tožeča stranka je izpolnjevala pogoj za opravljanje dejavnosti, a je bila kljub temu neupravičeno izločena iz nadaljnjega postopka. Škoda ji je torej nastala že s tem, ker je bila iz konkurence pri pridobitvi koncesije izločena neupravičeno. V primeru odprave odločbe bi lahko stranka z interesom še vedno opravljala dejavnost ortodontije, le da bi jo morala opravljati kot zasebno zdravstveno dejavnost brez koncesije, s tem, da se bo o njeni vlogi za podelitev koncesije ponovno odločalo v ponovljenem postopku. Pri oceni nesorazmernosti obremenitve je potrebno upoštevati tudi to, da je stranka z interesom...
VSRS Sodba VIII Ips 273/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.05.2018povračilo stroškov zdravljenja - samoplačniška storitev - povračilo stroškov zdravstvenih storitev v drugi državi članici - razločevalni elementUreditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji temelji na neposrednem plačilu zdravstvenih storitev izvajalcu s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod), to je zagotavljanju zdravstvenih storitev v naravi, in ne pozna primarnega povračila stroškov zavarovancem za uveljavljene zdravstvene storitve. Tožeča stranka se je odločila za uveljavljanje zdravstvenih storitev v zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene, nima koncesije in sklenjene pogodbe z Zavodom. Ker storitev ni uveljavljala v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičena do povračila stroškov za zdravstvene storitve, opravljene pri zasebniku, ki nima koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe.
UPRS Sklep III U 48/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek29.03.2018zahteva za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za začasno ureditev stanja - izkazanost težko popravljive škode - vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - test reverzibilnostiZačasna odredba po 32. členu ZUS-1 pomeni nujni ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma na ustrezen način začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Podlaga za izdajo začasne odredbe je lahko le tista resna škoda, ki grozi neposredno tožniku, ki je konkretizirano opredeljena glede nastanka, oblike in obsega (tudi če ni navedena višina škode v določenem denarnem znesku, mora biti obseg škode določen) in ki je ni mogoče odvrniti nikakor drugače, kot z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Pri tem mora biti podana neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi z začasno ureditvijo stanja preprečiti. Poleg tega začasna odredba...
UPRS Sklep I U 550/2016-25Upravno sodiščeUpravni oddelek13.03.2018lekarniška dejavnost - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - prenehanje koncesijskega razmerja - odpoved koncesijske pogodbe - ničnost upravnega aktaPo presoji sodišča ni pravne podlage, da bi se nastop tega dejstva (tj. prenehanja koncesijskega razmerja in dneva prenehanja) ugotavljal z upravno odločbo, ki pomeni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. ZLD in ZGJS izdaje takšne odločbe ne predvidevata. Zato sodišče ugotavlja, da o vprašanjih v zvezi s trajanjem koncesijskega razmerja za opravljanje lekarniške dejavnosti ni mogoče odločati v upravnem postopku.
UPRS Sklep III U 27/2018-4Upravno sodiščeUpravni oddelek22.02.2018tožba v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - stranka v postopku - poseg v človekove pravice - visoko šolstvo - koncesijska pogodba - drugo sodno varstvoTožeči stranki nista vložili prošnje za spremembo podatkov v eVŠ in tudi ne prošnje za nakazovanje koncesijskih sredstev na račun U.A. ter za spremembo pogodb, pač pa je to prošnjo na toženo stranko naslovila le U.A. in zgolj ta tudi prejela sporna dopisa. To pomeni, da tožeči stranki ob vložitvi tožbe ne izkazujeta ne položaja stranke in ne položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku, torej ne izkazujeta, da bi bilo z dopisoma tožene stranke poseženo v njune pravice in jima zato ni mogoče priznati položaja stranke in s tem aktivne legitimacije za tožbo v upravnem sporu, kar je razlog za zavrženje njune tožbe. Tožeči stranki imata glede vprašanj, ki se nanašajo na spremembo že sklenjenih koncesijskih pogodb s toženo stranko ter glede vprašanj o nakazovanju sredstev po teh pogodbah zagotovljeno drugo sodno varstvo pred pristojnim rednim sodiščem, zato tožba po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.
UPRS Sklep III U 25/2018-3Upravno sodiščeUpravni oddelek22.02.2018tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis - subsidiarni upravni spor - uradna evidenca - izdaja potrdila - drugo sodno varstvo - začasna odredbaIzpodbijana dopisa nista dokončna upravna akta v smislu določb 2. člena ZUS-1. Niti pri dopisu z dne 12. 1. 2018 niti pri dopisu z dne 6. 2. 2018 namreč ne gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi upravni organ vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice (ali njenih članic). Ker ne gre za upravni akt, se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek. Zoper odločbo iz 41. člena ZVis je stranki zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Sodno varstvo v sporih glede (kršitve) pravic in obveznosti iz razmerij med koncedentom in koncesionarjem, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo, pa se zagotavlja v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti. Za uradno evidenco se po drugem odstavku 179. člena ZUP šteje evidenca, ki je bila...
VSRS Sklep I Up 19/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018odvzem koncesije - začasna odredba - neizkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - izguba zaposlitve - okrnitev ugleda in dobrega imena - prizadetost javnega interesa - konkretizacija težko popravljive škodeTežko popravljiva škoda kot pogoj za izdajo začasne odredbe bi morala pri pritožnici nastati z izdajo oziroma izvršitvijo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije za opravljanje (zdravstvene) dejavnosti patronaže in nege na domu v MOL, kar pa glede na pritožničine navedbe predstavlja le del njene dejavnosti v slovenskem prostoru. Ker pritožnica ni izkazala že obstoja prvega pogoja iz 32. člena ZUS-1 za izdajo začasne odredbe (težko popravljive škode) glede na okvir presoje, sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba tehtati prizadetosti javnega interesa in koristi nasprotnih strank.
UPRS sodba II U 163/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek12.04.2017inšpekcijski postopek - ukrep socialnega inšpektorja - stvarna pristojnost socialne inšpekcije - prepoved zagotavljanja socialno varstvene storitve - koncesija - javna služba za pomoč družini na domu - ničnost koncesijske pogodbe - pogoji za ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbeV primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, kadar je izpolnjen tudi drugi pogoj iz drugega odstavka 47 d. člena ZSV - torej, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Inšpektor za socialne zadeve je po ZSV pristojen nadzorovati tudi lokalne skupnosti, ki so po drugem odstavku 43. člena ZSV dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu in v ta namen tudi podeliti koncesijo za opravljanje te javne službe. V primeru, ko ugotovi, da se javna služba ne izvaja v skladu s predpisi, sme inšpekcijskemu zavezancu (torej tudi lokalni skupnosti) naložiti inšpekcijske ukrepe, ki so v tretjem odstavku 107. člena ZSV našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da sme inšpektor - z namenom, da se zagotovi odprava ugotovljenih kršitev - lokalni skupnosti naložiti...
UPRS sodba in sklep I U 1642/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek22.12.2016koncesija – odvzem koncesije – pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti – odprava pomanjkljivosti – načelo sorazmernosti – patronaža in nega na domuS pogodbo o koncesiji koncendent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Med elementi tega razmerja, ki jih „predvsem“ mora pogodba o koncesiji podrobno določiti, ni pogojev za odvzem koncesije, ampak je zakonodajalec predpisal, da „kadar se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncendent določi rok za odpravo pomanjkljivosti“.Vsaka - tudi morebiti zgolj administrativna pomanjkljivost, ne glede na morebitne posledice za uporabnike storitev, kakovost storitev in zakonitost opravljanja dejavnosti - ne more biti avtomatično razlog za odvzem koncesije.Tožena stranka bi morala pred odvzemom koncesije tožečo stranko opozoriti in ji naložiti določena postopkovna ravnanja, v skladu z naravo in potrebami nemotenega opravljanja paliativne dejavnosti. O tem, kako naj tožeča stranka ravna v situaciji, ko...
UPRS sodba II U 246/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek15.04.2015koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - merila za izbor - cena storitve - obrazložitev odločbeOrgan, ki podeljuje koncesijo, mora v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oz. merilih za vsakega ponudnika posebej, v obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranimi ponudniki. Komisija za koncesije mora pri vrednotenju programa dela upoštevati ugotovitve Socialne zbornice Slovenije v mnenju in se do ugotovitev v predlogu podelitve koncesije tudi opredeliti. Na podlagi splošnega določila javnega razpisa, da znaša obseg storitve predvidoma 120 ur, po presoji sodišča tudi ni mogoče zaključiti, da je koncedent v obravnavani zadevi predvidel višje število efektivnih ur za izvedbo del kot jih določa podzakonski akt.
UPRS sklep I U 1425/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek12.09.2014koncesijakoncesija za opravljanje pomoči družini na domu – odvzem koncesije – začasna odredbaTožnica je izkazala, da pretežni del svojih dohodkov pridobiva iz naslova oziroma v zvezi s podeljeno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči družini na domu. Izvršitev izpodbijane odločbe – odvzem koncesije tožnici tako predstavlja izgubo posla in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.Za odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe ni relevantno vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
VDSS sklep Pdp 1136/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.05.2014sodno varstvo - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - koncesija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožnik je bil zaposlen pri društvu (prvotnem delodajalcu), ki je izvajalo javno službo zavetišča za zapuščene živali. Po vrnitvi koncesije s strani društva, je občina s toženo stranko sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje navedene javne službe. Ker je društvo prenehalo izvajati koncesijsko dejavnost, je vsem zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Pri prenosu koncesijskega opravljanja dejavnosti je izpolnjen zakonski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Do prenosa dejavnosti je prišlo že s tem, ko je prevzemnik (tožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno opravljal prenosnik (društvo), pri tem pa je prevzemnik uporabljal ista poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine v lasti občine. Tožena stranka je prevzela tudi večino delavcev (oskrbnikov živali), ki so nadaljevali z delom pri toženi stranki in pri tem ni bistveno, da so s toženo stranko sklenili nove pogodbe o zaposlitvi. Za presojo v obravnavanem primeru...
UPRS sodba I U 90/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek02.04.2014osnovna zdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javno-zasebno partnerstvo - javni razpis - merila za vrednotenje vlog - načelo enakosti pred zakonom - odpiranje vlog - dopolnitev vloge - ustna obravnava - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti aktaRes je sicer, da skladno s prvim odstavkom 5. člena ZZDej mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto, vendar pa tega določila ni možno razlagati tako, da bi lahko toženka brez utemeljenega razloga kot merilo določila, da imajo prednost tisti, ki so čim bližje določenemu naslovu. To bi sicer lahko bil kriterij za ocenjevanje, vendar le, če bi bili za to podani utemeljeni razlogi v javnem interesu. V konkretnem primeru se toženka v tem pogledu sklicuje na ohranjanje znanih lokacij določenih specialistov, s čimer naj bi se zagotavljala dobra informiranost uporabnikov storitev z lokacijami izvajanja dejavnosti. To ne more biti upravičen razlog za to, da se kot merilo določi razdalja do določenega naslova. V tem primeru imajo namreč avtomatično prednost tisti, ki že opravljajo dejavnost na določenem naslovu, s tem pa so ostali kandidati postavljeni v neenakopraven položaj in to ni v skladu s 14. členom Ustave. V skladu...
sodba I U 1374/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek30.08.2012koncesijakoncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva – javni razpis – pogoji za koncesionarja – koncesijski akt – krčenje pogojev v javnem razpisu – absolutno bistvena kršitev postopkaPo stališču Ustavnega sodišča RS z javnim razpisom ni mogoče določati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki niso določeni s koncesijskim aktom, niti ni mogoče pogojev, ki so s tem aktom določeni, natančneje opredeljevati. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm.
sodba I U 101/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek19.06.2012izdaja dovoljenja za patohistološkega laboratorij – zasebna zdravstvena dejavnost – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – načelo zaslišanja stranke – načelo materialne resniceIz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi tožnik 14. 5. 2008 vložil popolno vlogo za začetek postopka za pridobitev dovoljenja za patohistološki laboratorij, kar pa iz listin upravnega spisa ni razvidno, upravni spis je pomanjkljiv, tako da sodišče ugovora tožnika s tem v zvezi ne more presoditi. Ker iz listin upravnega spisa ni jasno razvidno, kakšno vlogo je v predmetni zadevi dejansko predložil tožnik, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kršeno je tudi načelo zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku. S tem, ko mu tožena stranka ni omogočila, da se o vseh okoliščinah in dejstvih iz ugotovitvenega postopka izreče, je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
sodba I U 1346/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek06.12.2011koncesija - podelitev koncesije - dom za starejše - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - dnevno varstvo starejših - opravljanje storitve dnevnega varstva starejšihZahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).

Izberi vse|Izvozi izbrane