Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 48cT1qYXZuaSUyMHVzbHUlQzUlQkViZW5jaSwlMjBwbyUyMGxldHUlMjAyMDEwJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 45/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.06.2014ugotovitev obstoja delovnega razmerja - pogodba o delu – prenehanje pogodbe o delu - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - regres za letni dopustKer stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. To ne velja le v primerih, če je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem dejansko sklenjena in že obstaja delovno razmerje (za določen ali nedoločen čas), temveč tudi v primeru, ko delavec še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, najprej zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa kasneje preneha.
VSRS Sodba VIII Ips 224/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev delovnih obveznosti - pridobitev protipravne premoženjske koristi - javni uslužbenecEden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 je, da je storilcu denar zaupan v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da mora imeti storilec pravico razpolagati z denarjem na pravno veljaven način. Ni mogoče izključiti obstoja kršitve delavca samo zato, ker delodajalec o nečem ni izdal izrecnih navodil.
VSRS sodba VIII Ips 80/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2015nadure - plačilo nadur - kompenzacija - policistV načelu je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.Tožnik je s kompenzacijo ur, za katere je prejel nadomestilo plače s prisojenim dodatkom v višini 30%, prejel ustrezno plačilo za opravljeno delo. Zahtevek za višje plačilo (še v višini 100% urne postavke) je brez podlage.
VSRS sklep VIII DoR 74/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2015predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prevedba - razlika v plačiPredlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do razlike v plači glede na določbe ZSPJS in ZDR.
Sodba VIII Ips 66/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.09.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna službena ocena – vojaška osebaOb določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 383/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010prenehanje delovnega razmerja – varnostni zadržek – izpodbijanje sklepov delodajalcaDelavec na obrambnem področju nezakonitost prenehanja delovnega razmerja ne more uveljavljati in zahtevati le na splošno, mimo in brez izrecnega izpodbijanja odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru odločbe o prenehanju delovnega razmerja ostanejo v veljavi in učinkujejo kot pravnomočne odločbe.
Sodba in sklep VIII Ips 345/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe – poslovni razlog – zaposlitev novega delavca za nedoločen čas - ugotavljanje presežnega delavcaTožnica ima prav, da bi lahko šlo za izigravanje zakona, če bi delodajalec brez dejanskih potreb najprej zaposlil novega delavca na določenem delovnem mestu in potem ugotavljal presežke med tem in prej zaposlenimi delavci na tem delovnem mestu.
Sodba I Up 274/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.12.2009neizbira na delovno mesto - odločitev ministra, sprejeta na podlagi politične diskrecije – upravni spor zaradi posega v človekove pravice - diskriminacijaDiskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
Sklep VIII Ips 512/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.11.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - javni uslužbenec - postopki odločanja o pravicah in obveznostih delavcev - prehodna določba ZJU-BV primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu je petnajstdnevni subjektivni rok za odpoved varovan, če je predstojnik o izredni odpovedi odločil znotraj tega roka, odkar je bil seznanjen z razlogi za izredno odpoved, in če komisija na pritožbo javnega uslužbenca dokončno odloči v zakonskem roku. Ob pravočasni podaji izredne odpovedi s strani predstojnika nadaljnji potek varstva pravic, izrecno urejen v ZJU, na tek rokov za odpoved ne vpliva. Določbe prvega odstavka 85. člena ZJU-B, da se postopki odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, o disciplinski odgovornosti ter postopki ugotavljanja nesposobnosti, pričeti pred začetkom uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po do sedaj veljavnih določbah, je potrebno razumeti tako, da se po dotedanjih določbah ZJU nadaljujejo le tisti postopki, ki so bili tudi formalno začeti pred 31. 12. 2005. To hkrati pomeni, da tudi če je šlo za kršitve javnega uslužbenca pred 31. 12. 2005, pa postopek...
VSRS sodba VIII Ips 46/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - utemeljen razlog - učitelj - primerljivi delavci - diskriminacija - dopolnilna sodbaPri toženi stranki je prenehala potreba po delu enega učitelja matematike, medtem ko je A. A. zasedala delovno mesto pomočnika ravnatelja. Navedeni delovni mesti nista primerljivi, saj je pomočnik ravnatelja vodstveni delavec šole, ki za razliko od učitelja praviloma opravlja vodstvene naloge. Dejstvo, da ima lahko pomočnik ravnatelja v okviru svoje delovne obveznosti tudi določeno število ur pouka ter da je A. A. to obveznost izpolnila s poučevanjem zgolj treh ur matematike tedensko, ne zadostuje za zaključek, da gre za primerljivi deli. Nepravilno je tudi stališče tožnice, da bi se morala kategorija primerljivih delavcev razširiti na najširši krog potencialnih kandidatov, katerim je skupni imenovalec dejanska ali potencialna možnost poučevanja matematike. To bi pomenilo, da bi lahko bila pogodba o zaposlitvi odpovedana delavcu, ki dejansko opravlja delo na drugem delovnem mestu, čeprav se potreba po njegovem delu ni v ničemer spremenila, kar ni sprejemljivo.
Sodba VIII Ips 63/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2013odškodninska odgovornost delodajalca – preprečitev napredovanja – zastaranjeZa začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.
Sodba VIII Ips 61/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.03.2010podčastnik - odpoved pogodbe o zaposlitvi – neizpolnjevanje pogoja izobrazbe – novela ZObr-D - predložitev ponarejenega spričevalaKer pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
Sklep VIII Ips 150/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010medicinska sestra - plačilo razlike v plači – pravnomočno določena obračunska osnova – plačilo za dejansko opravljeno deloZgolj na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena s plačilnim razredom ob izdaji mesečnega obračunskega lista, zahtevek za plačilo razlike v plači ni bil utemeljeno zavrnjen. Pravo podlago za obračun in izplačilo plače lahko predstavlja le obračunska osnova, določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v konkretni pravnomočni odločbi. Pravno pomembno dejansko stanje glede zakonite oziroma pravnomočne določitve obračunske osnove tožničine plače v dosedanjem postopku ni bilo nerazčiščeno. Pri tem je lahko pomembno tudi, ali je tožnica opravljala enako delo že v času izdaje in vročitve zadnje odločbe o določitvi obračunske osnove plače, tako da bi zatrjevano odstopanje lahko uveljavljala že v pritožbi zoper to odločbo.
Sklep VIII Ips 144/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010disciplinski postopek – disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – zastaranje vodenja disciplinskega postopka – urejanje s podzakonskim aktom – odsotnost delavcaDoločilo drugega odstavka 5. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti posega na področje, ki ga ureja zakon. Sodišče druge stopnje bi moralo za pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti tudi, ali je tožnikova opravičena odsotnost z dela v trajanju 74 dni predstavljala tisti dejanski stan, ki ustreza določilu petega odstavka 128. člena ZJU, kar bi narekovalo zadržanje (pretrganje) zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka.
Sodba in sklep VIII Ips 38/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.10.2010pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - navedba razloga v pogodbi - vzgoja in izobraževanje - neizpolnjevanje pogojev - transformacija pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitviTožena stranka s tožnico zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZOFVI kot specialnem predpisu v nobenem primeru, tudi v primeru neutemeljenih oziroma nedokazanih razlogov za zaposlitev za določen čas po 52. členu ZDR, ne bi mogla skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Iz ZDR (enako velja za prejšnji ZDR) ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi (tako kot je obrazložilo sodišče prve stopnje), temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku. V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi delovnega razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. V primeru uspešne tožbe delavca za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas po 54. členu ZDR, delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o...
Sodba VIII Ips 292/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.03.2010podčastnik - odpoved pogodbe o zaposlitvi – neizpolnjevanje pogoja izobrazbe – novela ZObr-D - predložitev ponarejenega spričevala – pogodba o zaposlitvi za določen čas – priznanje pravic iz delovnega razmerjaKer pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 109/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2015zagovor - pisno opozorilo - odpoved iz krivdnega razloga - svoboda izražanja - vročanje - EKČP - ESČPDelodajalec izda pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti po prvem odstavku 83. člena ZDR, če oceni da gre za kršitve, zaradi katerih pogodbe o zaposlitvi (še) ni mogoče odpovedati, torej da niso podane okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Da je delovno razmerje kljub kršitvi mogoče nadaljevati, je jasno, saj se je prav zato delodajalec odločil za pisno opozorilo in ne za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec zagovora ni dolžan omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Ena od takih okoliščin je tudi zdravstveno stanje, ki delavcu onemogoča udeležbo na zagovoru, preložitev pa bi povzročila iztek roka za podajo odpovedi. Čeprav mora biti varstvo svobode izražanja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, je treba upoštevati, da imajo zaposleni do delodajalca tudi dolžnosti: med drugim dolžnost lojalnosti, zadržanosti in diskretnosti. Napad na ugled posameznika...
VSRS sklep VIII Ips 120/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.06.2016dopuščena revizija - javni uslužbenci - disciplinski postopek - oseba, pristojna za uvedbo disciplinskega postopka - lažja disciplinska kršitev - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - zastaranje uvedbe disciplinskega postopkaZJU ne določa, kdaj se šteje, da se je izvedelo za kršitev in storilca, zato je pri razlagi 128. člena ZJU potrebno upoštevati tudi določbo 129. člena ZJU, ki ureja odločanje o disciplinski odgovornosti. Za uvedbo disciplinskega postopka v javnem sektorju je pristojen izključno predstojnik, v konkretnem primeru generalni direktor policije. Glede na takšno ureditev je edino logično, da subjektivni zastaralni roki za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka začne teči takrat, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki je pristojna za uvedbo postopka, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi subjektivni zastaralni rok potekel še preden bi predstojnik, ki je edini pristojen za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka, izvedel za kršitev in storilca.
Sodba VIII Ips 214/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.10.2010delovna obveznost - delo preko polnega delovnega časa - učna obveznost - priprave na pouk - tajanje učne ure - učiteljica - starejša delavka - dokazna ocenaDrugostopenjska ugotovitev o tem, da je tožnica opravila 5 učnih ur dnevno (polnih in ne le v trajanju 50 minut), po svoji naravi predstavlja ugotovitev dejanske narave. Ker je na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, je bilo pri odločitvi o reviziji dolžno upoštevati trajanje tožničine učne ure v takšnem obsegu, kot ga je ugotovilo pritožbeno sodišče. Iz 119. člena ZOFVI resda izhaja, da vzgojno-izobraževalno delo ne obsega le učne obveznosti in priprav, temveč tudi drugo delo, ki je potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Vendar pa v obravnavani zadevi ni mogoče mimo dejstva, da je tožnica starejša delavka, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje dosegla polni delovni čas že z opravljenimi učnimi urami, pripravami na ure in vštetim odmorom med delom. Drugo delo bi tako lahko opravila kvečjemu z delom preko polnega delovnega časa, katerega pa ji tožena stranka zaradi priznanega varstva...
Sodba VIII Ips 237/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.02.2013prenehanje delovnega razmerja – slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski - razvezni pogoj – pogoji za opravljanje vojaške službePogoj ustreznega vojaškega znanja oziroma ustreznega usposabljanja za pridobitev tega znanja za opravljanje vojaških dolžnosti, je določen v ZObr. V tem zakonu in v ZSSloV (8. točka prvega odstavka 62. člena) je določeno tudi, da se pogodba o zaposlitvi lahko odpove, če vojaška oseba predpisanega temeljnega vojaškega usposabljanja ne opravi in to ne glede na razlog, zaradi katerega le-tega ni opravila.

Izberi vse|Izvozi izbrane