VSL Sklep II Ip 1798/2021

Jedro

V skladu s 100. členom SPZ ima solastnik pravico do tožbe na varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, ob izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani točki 2 potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnik pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki 1 sklenilo, da se solastniški delež dolžnika do ½ nepremičnine ... izroči kupcu: A. d.o.o., in se po pravnomočnosti sklepa pri ½ nepremičnine dolžnika ... brišejo pravice in bremena ter v izpodbijani točki 2, da se je dolžnik dolžan v roku 60 dni po prejemu tega sklepa izseliti iz nepremičnine ... in jo izročiti kupcu.

2. Zoper 2. točko sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče naložilo dolžniku, da se izseli iz celotne nepremičnine in jo izroči kupcu, kar je protispisno in predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka, saj sodišče nalaga dolžniku, da izroči kupcu celotno nepremičnino, čeprav je le-ta kupil na dražbi zgolj solastniški delež do ½. Pa čeprav bi sodišče naložilo dolžniku izpraznitev polovice nepremičnine, ki je v naravi enostanovanjska hiša, je sklep neizvršljiv, saj solastnina ni razdružena in se ne ve, kateri del stanovanjske hiše pripada dolžniku in ga je posledično dolžan izprazniti in izročiti kupcu. Sodišče bi moralo definirati kateri del nepremičnine je dolžan izprazniti dolžnik in izročiti kupcu, saj idealnega solastniškega deleža ni mogoče izločiti iz celotne nepremičnine. Po prepričanju dolžnika je šele potem ko bo nepremičnina fizično razdeljena in bo nesporno kateri del pripada dolžniku, mogoče šele dolžnika zavezati k izpraznitvi in izročitvi.

3. Kupec in upnik v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Upnik priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani točki 2 izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi 192. člena ZIZ. Ta določa, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (prvi odstavek). V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek).

7. Odločitev v točki 1 izreka izpodbijanega sklepa temelji na citiranem prvem odstavku 192. člena ZIZ in je dolžnik ne izpodbija. V tem delu je sodišče prve stopnje namreč sklenilo, da se kupcu izroči solastniški delež ½ nepremičnine ..., medtem ko je v izpodbijani 2. točki naložilo dolžniku izselitev iz nepremičnine. V skladu z navedeno določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ je tako predmet izpodbijane 2. točke izreka sklepa le izselitev iz nepremičnine, ne pa izročitev, ki je vsebovana v 1. točki izreka in kjer je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se kupcu izroči le solastniški delež ½ nepremičnine ..., kar pritožba niti ne izpodbija.

8. V točki 2. izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine ..., v roku 60 dni po prejemu tega sklepa. Dolžnik v pritožbi navaja, da sodišče nalaga dolžniku, da izprazni celotno nepremičnino, čeprav je kupec kupil na dražbi zgolj solastniški delež do ½, in četudi bi sodišče naložilo dolžniku izpraznitev polovice nepremičnine, ki je v naravi enostanovanjska hiša, je sklep neizvršljiv, saj solastnina ni razdružena in se ne ve, kateri del stanovanjske hiše pripada dolžniku in ga je posledično dolžan izprazniti. Po prepričanju dolžnika je šele potem, ko bo nepremičnina fizično razdeljena in bo nesporno kateri del pripada dolžniku, mogoče dolžnika zavezati k izpraznitvi. Te pritožbene navedbe niso utemeljene. O izselitvi iz izročene nepremičnine namreč sodišče odloča po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ in tako niti ni vezano na predlog stranke oziroma kupca nepremičnine.

9. V predmetnem postopku izvršbe je bil prodan ter domaknjen in izročen kupcu solastniški delež nepremičnine ..., last dolžnika do ½, zaradi česar dolžnik ni več solastnik te nepremičnine in nima več nobene pravne podlage za uporabo oziroma za bivanje v tej nepremičnini¹. Ne glede na to, da je bil kupcu prodan le solastniški delež nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz predmetne nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, kot sam navaja. Upoštevati je potrebno, da ima v skladu s 100. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ), solastnik pravico do tožbe na varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, ob izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov. Ker torej dolžnik ni več solastnik te nepremičnine in nima več nobene pravne podlage za uporabo oziroma za bivanje v tej nepremičnini, se je iz nepremičnine dolžan izseliti, ne glede na to, da je bil kupcu prodan le solastniški delež te nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz celotne nepremičnine².

10. Čeprav ZIZ za določitev dolžine roka iz drugega odstavka 192. člena ne določa nobenih konkretnih kriterijev, tudi pritožbeno sodišče določen 60-dnevni rok za izselitev ocenjuje kot primeren rok, katerega dolžnik izrecno niti ne osporava. Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka pravilno upoštevalo trajanje tega izvršilnega postopka, ki teče že od leta 2017 in se je tako dolžnik že dalj časa moral in mogel zavedati možnosti nastopa obveznosti izselitve iz stanovanjske hiše, če obveznosti ne bo poravnal. Upoštevati pa je potrebno tudi položaj kupca, ki je na dražbi pridobil (so)lastninsko pravico v pričakovanju in je tudi plačal celotno kupnino.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani točki 2 izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

13. Tudi glede stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih upnik krije sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar sodišču druge stopnje še ne bi bilo poznano in bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Po podatkih v zemljiški knjigi sta sedaj solastnika A. d.o.o. ter B. B.
² O tem tudi sklep VS RS II Ips 36/2019 z dne 9. 5. 2019 in sklep VSL 1342/2021 z dne 6. 10. 2021

Datum zadnje spremembe:

29.12.2022

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 1342/2021
• VSK sklep I Ip 10/2016