Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPWRpdg==

Dokument: Sodba II Ips 354/93, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.02.1994

Institut: izpodbijanje sodne poravnave - napake volje - bistvena zmota

Jedro: Razveljavitev sodne poravnave kot pogodbe civilnega prava je zaradi bistvene zmote ob njenem sklepanju možno zahtevati tudi ob pogojih določbe 61. člena ZOR.

Dokument: Sodba II Ips 241/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.01.2013

Institut: sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - prevara

Jedro: Pri prevari, ki jo ureja 49. člen OZ gre za izzvano zmoto, ki temelji na nepoštenosti. Res je, da ni nujno, da je zmota bistvena, mora pa tožeča stranka izkazati, da pogodbe ne bi sklenila, če ne bi bila zaradi prevare v zmoti. Stranka, ki je v zmoti, ima poleg izpodbojnega zahtevka tudi... odškodninski zahtevek, oziroma ima odškodninski zahtevek tudi tedaj, ko pogodbe ne izpodbija, če seveda obstoj prevare izkaže. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnica na izplačilo 250.000 EUR za svoj ¼ solastninski delež pristala ne da bi bila zavedena oziroma v zmoti glede cene ali okoliščin na strani toženke. Pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ne bi bilo treba skleniti poravnave, da bi lahko vztrajala pri nadaljevanju postopka in zahtevala novo cenitev, pa tega ni storila.

+

Dokument: Sodba II Ips 145/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.10.1999

Institut: izpodbojne pogodbe - izpodbijanje sodne poravnave - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopka

Jedro: Po določilu 1093. člena ZOR za pogodbo o poravnavi veljajo tudi splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. Pogodbo pa je proti volji druge stranke oziroma pogodbenika možno razveljaviti le v primeru, če so bili ugotovljeni razlogi, zaradi katerih je ta izpodbojna... (prvi odstavek 112. člena ZOR). Ker v obravnavanem primeru v postopkih na nižjih stopnjah niso bile ugotovljene okolnosti, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna poravnava lahko neveljavna (posebno členi 60 do 65 ZOR), sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, ko sta tožbeni zahtevek tožnikov zavrnili.

+

Dokument: Sklep I R 31/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.03.2012

Institut: določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba za izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča

Jedro: Opisane okoliščine sklepanja sodne poravnave ne predstavljajo očitka nezakonitega ravnanja sodišča, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, pač pa okoliščine, ki utemeljujejo razlog za vložitev tožbe za izpodbijanje... sodne poravnave kot izrednega pravnega sredstva. Ker je zakon predvidel, da to pravno sredstvo ni devolutivno, zgolj utemeljevanje razlogov za njegovo vložitev ne predstavlja takšnih očitkov o nezakonitosti ali nepravilnosti ravnanja sodišča, da bi bila zaradi tega prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

+

Dokument: Sodba II Ips 237/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.10.2012

Institut: tožba na izpodbijanje sodne poravnave - dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - napake volje - zmota - nesporazum - ničnost

Jedro: Edini materialnopravni razlog, zaradi katerega je dopustno vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave, je podan, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Ker je mogoče tožnikove... razloge za izpodbijanje dednega dogovora, kot je bilo že pojasnjeno, opredeliti kot nesoglasje oziroma nesporazum je torej tožba z izpodbojnim zahtevkom neutemeljena.

+

Dokument: Sodba II Ips 144/2006, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.06.2008

Institut: izpodbijanje sodne poravnave po ZOR - napake volje - bistvena zmota - zmota o pravnih posledicah poravnave - prekluzivni roki

Jedro: Po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč je bil tožnik v zmoti o pravnih posledicah sklenitve sodne poravnave: menil je, da zaradi prepustitve svoje polovice hiše otrokoma, toženca, vsak do dopolnjenega 18 leta starosti, ne bosta mogla zahtevati zvišanja z isto poravnavo... dogovorjene preživnine. Takšna dejanska podlaga pa po pravilnem naziranju pritožbenega sodišča nima za posledico izpodbojnosti pogodbe.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 203/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 06.12.2005

Institut: sodna poravnava - sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu - izpodbijanje sodne poravnave - ugotovitev ničnosti sodne poravnave - zavrženje tožbe - pravni interes

Jedro: Sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, v katerem tožnik ni sodeloval, ne posega v tožnikove pravice, kolikor te presegajo pravice, priznane s takšno sodno poravnavo. Zato ni podan njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti takšne poravnave.

Dokument: Sklep II Ips 571/93, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.02.1995

Institut: izpodbojne pogodbe (izpodbojnost) - izpodbijanje sodne poravnave - zahtevek na razveljavitev poravnave - vzajemna obveznost - posledice razveljavitve - bistvena zmota

Jedro: Že definicija poravnave, ki jo določa 1.odstavek 1089. člena ZOR pove, da gre za pogodbo o poravnavi z vzajemnim popuščanjem, z namenom, da se prekine spor ali odpravijo negotovosti in določijo vzajemne pravice in obveznosti med osebami, med katerimi je spor ali... negotovost. Pri sodni poravnavi pa gre za sporazumno urejanje spora, ki bi ga sicer morala urediti sodba. Zato ne gre za pravni posel, kjer je možna le dejanska vzajemna spolnitev, in bi zato bil potreben drugačen zahtevek, kot je v predmetni zadevi. Zato ni mogoče sprejeti razlage sodišča druge stopnje, da bi po določilu 113. člena ZOR tožnik moral v tožbenem zahtevku, ki se glasi na razveljavitev določene sodne poravnave, ponuditi vrnitev tistega, kar je po poravnavi prejel.

+

Dokument: Sodba II Ips 429/2003, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.10.2004

Institut: lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - sodna poravnava o poteku meje - izpodbijanje sodne poravnave

Jedro: Med pravdnima strankama je nazadnje tekel postopek za ureditev meje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 293/94, ki se je končal s sodno poravnavo dne 16. 10. 1997, zato je sodišče pravilno upoštevalo to poravnavo. Ker se je nato prepričalo, da toženci vozijo, hodijo in parkirajo... na meji parcel in so tam postavili kontejner za smeti, je pravilna in zakonita sodba, s katero je tožencem prepovedalo tako ali podobno poseganje v parcelo tožnikov. Sodišči sta se na podlagi izvedenih dokazov in njihove ocene prepričali, da so bili toženci pred podpisom poravnave seznanjeni kje poteka meja v naravi, da se je upoštevala izmera z dne 21. 12. 1966 in prenos posestne meje z dne 3. 10. 1980 (pri čemer se meja iz leta 1997 sploh ni omenjala) ter so odklonili možnost dokazovanja zadnje mirne posesti. Zato sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da morebitna zmota tožencev ni bila opravičljiva (prvi in drugi odstavek 61. člena ZOR), saj bi jo bilo mogoče z ustrezno skrbnostjo, kakršna se zahteva pri sklepanju dvostranskih pravnih poslov (prvi odstavek 18. člena ZOR), ugotoviti in odpraviti.

+

Dokument: VSRS Sklep VIII R 10/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 15.05.2018

Institut: predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje

Jedro: Sorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča.

Dokument: VSRS sodba II Ips 378/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.11.2014

Institut: dopuščena revizija - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - narava dednega dogovora - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave

Jedro: Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.

Dokument: Sklep II Ips 877/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.05.2012

Institut: sporazum o delitvi zapuščine - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - zavrženje tožbe

Jedro: Dedni dogovor, ki je vnešen v sklep o dedovanju, ki ima vse učinke sodne poravnave, se zato izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Nova ureditev v ZPP torej ne dopušča vložitve tožbe za izpodbijanje sodne poravnave po rokih iz OZ in izven razlogov, ki jih dopušča ZPP.

+

Dokument: Sodba II Ips 606/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.01.2004

Institut: tožba za izpodbijanje sodne poravnave - uporaba določb ZPP 1977 in ZPP - načelno pravno mnenje - razlogi za izpodbijanje - sprememba tožbe - zmota - čezmerno prikrajšanje

Jedro: Vendar uporaba novega zakona ne pride v poštev glede določb 392. in 393. člena ZPP. V njih je izpodbijanje sodne poravnave urejeno na novo in drugače, kot je veljalo... pred uveljavitvijo novega zakona. Sedaj je tožba za razveljavitev sodne poravnave urejena kot posebno izredno pravno sredstvo, zanjo pa veljajo drugačni roki in tudi razlogi izpodbijanja. Zato je treba v tej zadevi šteti, da se je postopek glede nje končal takrat, ko je bila sklenjena, v obravnavanem primeru 2.4.1997. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka veljajo torej razlogi, kot so veljali v navadnem civilnopravnem sporu po prejšnji ureditvi (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 9.12.1999). Po tej ureditvi je pravna narava sodne poravnave mešana, ker vsebuje elemente pogodbe materialnega prava in pogodbe procesnega prava. Z njo stranke sporazumno uredijo razmerje iz materialnega prava, vendar z učinkom pravnomočne sodbe. Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati med drugim tudi zaradi zmote ob njeni sklenitvi. Uveljavljanje novega dodatnega razloga v pritožbi za izpodbijanje sodne poravnave predstavlja v tej fazi postopka nedovoljeno spremembo tožbe.

+

Dokument: Sodba III Ips 110/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.02.2014

Institut: zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodišča

Jedro: Na podlagi tožbe strank za razveljavitev sodne poravnave je mogoče sodno poravnavo ali njen posamezen neodvisen del razveljaviti (392. člen in 393. člen ZPP), na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ugotoviti njeno ničnost, ni pa mogoče z izpodbijanjem... sodne poravnave doseči njene spremembe.

+

Dokument: Sodba II Ips 41/94, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.06.1995

Institut: pooblaščenci - meje pooblastila - obseg pooblastila - sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - kdaj je pogodba (sodna poravnava) sklenjena - napake volje - nesporazum - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba (sodna poravnava) izpodbojna

Jedro: Če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim... stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.

+

Dokument: Sklep III Ips 33/2004, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.04.2004

Institut: dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - varstvo konkurence - sodna poravnava o administrativni odločbi, izdani za varovanje javnega interesa - procesna razpolaganja strank - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti

Jedro: Sklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je... potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku. Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave. Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak sporazum ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom. V upravnem postopku je predvideno sklepanje poravnav o nasprotujočih si interesih, vendar pa lahko poravnavo skleneta tako stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju, kot tudi stranki, ki sta le vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloča v upravni stvari, ne pa tudi stranka in upravni organ. Upravni organ namreč izdaja upravne odločbe, s katerimi na avtoritativen način odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali drugih strank. Stranke se v upravnem postopku oziroma v postopku pred Uradom niso mogle uspešno poravnati na škodo javnega interesa; predvsem pa se niso mogle poravnati z upravnim organom oziroma Uradom, ki je izdal odločbo za varovanje javnega interesa. Posledično pa v pravdnem postopku (kar je bila uzakonjena oblika sodnega varstva proti odločbam Urada, izdanim v primerih iz 24. člena ZVK) niso mogle skleniti sodne poravnave, s katero so prosto (v nasprotju z javnim interesom) razpolagale z administrativno odločbo, ki jo je Urad izdal zaradi varstva javnega interesa. Le ni pravice razpolaganja po materialnem pravu, je tudi ni mogoče priznati v procesu. Za sodbo poravnavo ni bistveno, da je doseženi sporazum rezultat vzajemnega popuščanja strank, kot je to bistveno za poravnavo materialnega prava. Za sodno poravnavo je namreč bistveno predvsem to, da nadomesti pravnomočno sodbo, da glede na svojo vsebino pomeni za eno ali drugo stranko izboljšanje njenega materialnega ali procesnopravnega položaja.

+

Dokument: VSRS sodba II Ips 101/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.02.2016

Institut: zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnost

Jedro: OZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v... primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt. Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).

+

Dokument: Sodba II Ips 182/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.06.2011

Institut: kreditni posel s tujino - registracija posla pri Banki Slovenije - opustitev registracije - ničnost kreditnega posla s tujino - odložni pogoj - izpodbijanje sodne poravnave

Jedro: ZKPT je za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako se je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta... registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih zato ni mogla priti v poštev.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 13/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.08.2018

Institut: sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila

Jedro: Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.

Dokument: Sklep II Ips 425/2000, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.12.2000

Institut: res transacta - priznanje očetovstva - izpodbijanje sodne poravnave - zakonski spori - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo - spori iz razmerij med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva s sporazumom strank - razpolaganje z zahtevkom - nedopustna razpolaganja - učinki sodne poravnave

Jedro: Državno tožilstvo RS je z zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno izpodbijati odločitev sodišča v zvezi z dovolitvijo ali zavrnitvijo sodne poravnave. Pri tem sme uveljavljati razloge, s katerimi se utemeljuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne pa razlogov za tožbo... za razveljavitev sodne poravnave.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane