Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba III Ips 79/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.02.2018poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - prikrito vračilo vložka delničarju - vrnitev prepovedanih plačilV konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje. Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno...
VSRS Sodba II Ips 346/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2017družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitevB. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
VSRS Sodba II Ips 129/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.12.2018povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnostNi dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
Sodba I Ips 434/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.12.2009bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – nepristranskost - sestava sodišča – nadomestni sodnik porotnik – tajnost glasovanja – pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju – navzočnost na glavni obravnavi – sklep o sojenju v nenavzočnosti – nedovoljeni dokazi – dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - načelo akuzatornosti – sprememba obtožbe – identiteta obtožbe in sodbe – nerazumljiv izrek - pravice obrambe – izločitev postopka - dokazni predlog – pravica do razbremenilnega dokaza - čas za pripravo obrambe – zagovornik – načelo ekonomičnosti – zloraba procesnih pravic – branje prejšnje izpovedbe – kršitev kazenskega zakona – goljufija – zastaranje – nadaljevano kaznivo dejanje – premoženjskopravni zahtevek - odločba o stroških kazenskega postopkaZgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa).Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.

Izberi vse|Izvozi izbrane