Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 86cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 73/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.04.2010zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - obseg izpodbijanja - višina denarne kazni - vpliv odloga izvršbe na odločanje o pravnih sredstvihDolžnica v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi denarne kazni, izrečene po po prvem odstavku 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ ni niti omenjala. S tem je obseg izpodbijanja sklepa o izvršbi omejila na preizkus utemeljenosti izreka denarne kazni kot izvršilnega sredstva, torej posledico naložitve prisilne izpolnitve dolžničine obveznosti, vsebovane v izvršilnem naslovu. Sodišče zato ni moglo (niti smelo) po uradni dolžnosti posegati v odločitev o njeni višini. Ugovor je pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi in se tiče faze dovolitve izvršbe, odlog pa je zastoj v fazi oprave izvršbe in pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Če oba stadija postopka (dovolitev in oprava) izvršbe tečeta istočasno, odlog izvršbe nima vpliva na postopek o pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi in se ta postopek lahko izvede do konca.
VSRS Sodba III Ips 79/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.02.2018poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - prikrito vračilo vložka delničarju - vrnitev prepovedanih plačilV konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje. Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno...
VSRS Sodba II Ips 346/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2017družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitevB. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
VSRS Sodba II Ips 129/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.12.2018povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnostNi dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
VSRS Sodba I Ips 7963/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.09.2019odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - formalni kriteriji - materialni pogoj - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - nepristranskost sojenja - prejudiciranje kazenske odgovornostiV 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati
Sodba I Ips 434/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.12.2009bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – nepristranskost - sestava sodišča – nadomestni sodnik porotnik – tajnost glasovanja – pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju – navzočnost na glavni obravnavi – sklep o sojenju v nenavzočnosti – nedovoljeni dokazi – dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - načelo akuzatornosti – sprememba obtožbe – identiteta obtožbe in sodbe – nerazumljiv izrek - pravice obrambe – izločitev postopka - dokazni predlog – pravica do razbremenilnega dokaza - čas za pripravo obrambe – zagovornik – načelo ekonomičnosti – zloraba procesnih pravic – branje prejšnje izpovedbe – kršitev kazenskega zakona – goljufija – zastaranje – nadaljevano kaznivo dejanje – premoženjskopravni zahtevek - odločba o stroških kazenskega postopkaZgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa).Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.

Izberi vse|Izvozi izbrane