<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 614/92
ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.614.92

Evidenčna številka:VS00398
Datum odločbe:23.04.1993
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:ugotovitev prerekane terjatve - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - izvršilna listina - pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - razlogi za prerekanje terjatve upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilno listino

Jedro

Z ugotovitveno tožbo po 2. odst. 127. čl. ZPPSL ni moč v pravdnem postopku ponovno ugotavljati, ali (ne)obstoji terjatev, za katero je upnik pred uvedbo stečajnega postopka pridobil izvršilni naslov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da se ugotovi, da ne obstaja toženčeva terjatev v znesku 75.000,00 ATS oz. v tolarski protivrednosti tega zneska, preračunani po prodajnem tečaju, ki bo veljal za ATS na dan plačila. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji vztraja pri stališču, da je v stečajnem postopku moč prerekati tudi terjatve, ki izvirajo iz pravnomočnega izvršilnega naslova in sicer brez omejitve razlogov. Zakon o stečajnem postopku je specialni zakon in izrecno dopušča možnost prerekanja terjatve, temelječe na izvršilnem naslovu. Zato je v pravdi moč z ugotovitvenim zahtevkom ugotavljati obstoj v stečajnem postopku prerekanih terjatev, ne glede na obstoj ali neobstoj izvršilnega naslova zanje. Sodišču druge stopnje revident očita nejasnost, saj iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje sledi, da se terjatve prerekajo v pravdnem postopku, čeprav se prerekanje terjatev vrši v stečajnem postopku. Sodišču druge stopnje očita še, da svojega "mnenja" ni obrazložilo.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.SFRJ 84/89, v nadaljevanju ZPPSL) v 125 čl. določa, da se v stečaju prijavljene terjatve lahko prerekajo (po upnikih ali stečajnem upravitelju). Pritrditi je zato revidentu, da je moč v stečajnem postopku prerekati vse terjatve, vključno s tistimi, katerih obstoj izhaja iz izvršilne listine. Takšno razlogovanje potrjuje tudi določilo 2. odst. 127. čl. ZPPSL. Toda to določilo ureja le vprašanje, koga stečajni senat napoti na postopek pred sodiščem ali drug ustrezen postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Vendar ne to, ne kakšno drugo določilo ZPPSL, ne obravnava razlogov, zaradi katerih je moč prijavljeno terjatev, za katero je upnik pridobil izvršilno listino, prerekati. Eden izmed elementov pravnomočnosti je, da pravnomočna sodna odločba (v konkretnem primeru pravnomočni plačilni nalog) ali druga odločba (npr. razsodba razsodišča, prim. 483. čl. ZPP), za katero zakon določa, da je izvršilni naslov, veže stranke (in druge pravne subjekte), na katere se nanaša. Z uvedbo stečajnega postopka pravna oseba, proti kateri je uveden stečaj - stečajni dolžnik - ni postala druga pravna oseba (prim. 3.odst. 188. čl. Zakona o podjetjih, Ur.l. SFRJ 77/88 - 46/90 in 2. ter 3. odst. 151. čl. ZPPSL). Uvedba stečajnega postopka tedaj ne more biti razlog, zaradi katerega bi izvršilni naslov, s katerim je pravni osebi, proti kateri je bil kasneje uveden stečajni postopek, pravnomočno naloženo npr. izplačilo denarnega zneska, v stečaju izgubil učinke, ki jih sicer ima. Končno se v stečajnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če v ZPPSL ni določeno drugače (12.čl.ZPPSL). Da ZPPSL ne posega v učinke pravnomočno ugotovljenih terjatev, bo obrazloženo v nadaljevanju obrazložitve.

Posledice uvedbe stečajnega postopka na tekočo pravdo urejata določili 4. tč. 212. čl. in 1. odst. 215. čl. ZPP: začeti in zaradi uvedbe stečaja prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje (ne začne se znova), potem ko ga prevzame stečajni upravitelj. Očitno je, da za takšen primer ne pride v poštev ponovni začetek pravdnega postopka s tožbo po 127.čl.ZPPSL. Razloga za drugačno stališče po prenehanju litispendence, ko prekinitev postopka ne pride več v poštev, po presoji revizijskega sodišča ni.

Da opisano razlogovanje učinkov izvršilnega naslova, s katerim je pravnomočno ugotovljen obstoj terjatve, velja tudi za čas po začetku stečajnega postopka, izhaja že iz 115. čl. ZPPSL. To določilo pravi, da v primeru, če je zahtevi za izpodbijanje pravnih dejanj (stečajnega dolžnika), za katera obstaja izvršilna listina ali so bila opravljena v postopku prisilne izvršbe, ugodeno, preneha učinek izvršilne listine proti upnikom. Če tedaj izpodbijanje dolžnikovih dejanj (ali opustitev) ne bi bilo uspešno (ali morda sploh ni bilo uveljavljano), potem izvršilni naslov, iz katerega izhaja neka terjatev upnika, ohrani vse tiste značilnosti, ki jih je imel pred uvedbo stečajnega postopka.

Uvodoma omenjeni določbi ZPPSL, na podlagi katerih je moč sklepati, da se v stečajnem postopku lahko prerekajo tudi terjatve, za katere obstaja izvršilni naslov, ob povedanem ne moreta posegati v učinke v izvršilnem naslovu ugotovljene terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo po 127.čl.ZPP pSL ni moč v pravdnem postopku ponovno ugotavljati (ne)obstoja takšne terjatve. Prav to pa je tožeča stranka v tej pravdi uveljavljala.

Ena izmed pravnih posledic uvedbe stečajnega postopka je, da proti dolžniku ni več moč dovoliti prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, za katero obstoji izvršilni naslov (1.odst.99.čl.ZPP pSL). Stečaj sam je generalna izvršba. Poplačilo vseh terjatev, tudi pravnomočno ugotovljenih, je v celoti urejeno v ZPPSL. Sorazmerno znižanje terjatev je možno le ob njihovem hkratnem obravnavanju. To pa pomeni, da se v okviru postopka prijavljanja terjatev in njihovega prerekanja v stečajnem postopku ter iz tega postopka izvirajočega postopka, začetega po 127. čl. ZPPSL, rešujejo vprašanja, ki se nanašajo na prenehanje judikatne terjatve (npr.zaradi izpolnitve) ali na morebitno zastaranje te terjatve (8. in 11. tč. 50. čl. ZIP). Poleg tega je potrebno dopustiti prerekanje terjatve, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov, npr.zaradi postopka v zvezi z morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi proti pravnomočni sodni odločbi (revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, obnova postopka), predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, tožbo za razveljavitev razsodbe arbitraže, tožbo za razveljavitev sodne poravnave in tožbo v upravnem sporu. Seveda bi v takšnem primeru napotitev po 127. čl. ZPPSL morala ustrezati razlogom prerekanja. Tako bo sodišče napotilo stečajnega upravitelja npr.na vložitev revizije, ne pa na ponovni začetek že pravnomočno končanega pravdnega postopka. Določilo 2. odst. 127. čl., ki sicer med drugim pravi, da se napotitev stečajnega senata glasi na začetek pravdnega postopka, je namreč potrebno razlagati v povezavi s 1. odst. istega člena, na katerega se to določilo v zaključku besedila tudi sklicuje. Prvi odstavek istega določila namreč ne predpisuje, da se napotitev stečajnega senata glasi na "začetek pravdnega postopka", temveč "na začetek postopka pred sodiščem". To pa je lahko tudi postopek v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom. V prid takšni razlagi govorita tudi že omenjeni določili 4. tč. 212. čl. in 1. odst. 215. čl. ZPP. V stečaju prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku za preizkus terjatev (3. odst. 125. čl. ZPPSL). Obnove stečajnega postopka pa ni moč predlagati (4. odst. 8. čl. ZPPSL). V tem je potrebno iskati razloge, zakaj ZPPSL ureja možnost prerekanja tudi tistih terjatev, za katere je upnik že pridobil izvršilni naslov. Uvodoma omenjenima določbama 125. čl. in 2. odst.127. čl. ZPPSL, ki po mnenju revidenta kot specialni določbi posegata v učinke pravnomočnosti, ob povedanem ni moč pripisovati tako daljnosežnih posledic. Ti dve določbi namreč, kot je že bilo zapisano, sploh ne dajeta odgovora na vprašanje razlogov za prerekanje terjatve, katere obstoj je ugotovljen v izvršilnem naslovu, oz. za ugotavljanje neobstoja takšne terjatve v pravdnem postopku. Zato tudi ne prihaja v poštev razlaga "lex speciali derogat legi generali". Odločitev sodišča druge stopnje je tedaj po presoji revizijskega sodišča pravilna.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).


Zveza:

ZPPSL člen 125, 127, 127/2, 12, 115, 99/1, 125/3, 8, 8/4. ZPP (1977) člen 333, 212, 212/4, 215, 215/1. ZIP člen 50, 50-8, 50-11.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNTU2