Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 12/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.04.2002absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - pravnomočnost - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dedni dogovor - popravni sklep - izrek sodbe - izpodbijanje dednega dogovora - varstvo pravic oseb, ki jih zastopa skrbnik v zapuščinskem postopku - odobritev sporazuma o delitvi dediščine s strani CSD - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogočSporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati tako s tožbo kakor tudi izrednimi pravnimi sredstvi. Sklep o popravi sklepa je tako oblikovno kakor tudi vsebinsko tako povezan s slednjim, da tvorita celoto. Zato popravni sklep ne more postati pravnomočen neodvisno od sklepa, ki se popravlja. Center za socialno delo mora izrecno odobriti sporazum o delitvi dediščine, ki ga sklene skrbnik, in zako ne zadošča, da sodišče censtru samo vroči sklep o dedovanju. Zapuščinsko sodišče mora posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik.
Sodba III Ips 72/2002Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.12.2002stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vnaprejšnje plačilo terjatve - nakazilo - pravno mnenjeDejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
Sodba III Ips 55/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.06.2014povrnitev premoženjske škode - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve – revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v revizijiUgovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer izključevalni ugovor, to je ugovor, ki izključuje zahtevek tožeče stranke. Vendar pa je pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami, v obravnavanem sporu o tem, kdaj je tožeča stranka zvedela za škodo (kar je pomembno za začetek teka zastaranja). Ker v revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tožeča stranka v reviziji (s sklicevanjem na to, da naj bi za škodo zvedela) ne more izpodbijati ugotovljenih dejstev, ki so bila pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
Sodba II Ips 506/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2007sporazum o delitvi skupnega premoženja - darilna pogodba - actio pauliana - začetek teka roka za izpodbijanje - vknjižba lastninske praviceČe gre za pravno dejanje, sestavljeno iz več dejanj, se rok šteje od zadnjega dejanja. Tako pri prenosu lastninske pravice velja, da rok teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla. Razpolagalni posel pa je izveden, ko je vpisan v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 614/92Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.04.1993ugotovitev prerekane terjatve - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - izvršilna listina - pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - razlogi za prerekanje terjatve upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilno listinoZ ugotovitveno tožbo po 2. odst. 127. čl. ZPPSL ni moč v pravdnem postopku ponovno ugotavljati, ali (ne)obstoji terjatev, za katero je upnik pred uvedbo stečajnega postopka pridobil izvršilni naslov.
Sklep III Ips 12/2001Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.03.2001stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - nedovoljen pobotPo 118. členu ZPPSL se ne domneva, da je upnik vedel oz. bi moral vedeti za neplačevitost dolžnika.
Sodba I Ips 101/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.06.2007dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona - izsiljevanje - zakonski znaki kaznivega dejanjaSodišče je utemeljeno zavrnilo predlog za zaslišanje treh prič, ki pri izvršitvi kaznivega dejanja sploh niso bile navzoče, ker ne bi v ničemer pripomogle k razjasnitvi dejanskega stanja, ki je bilo že razčiščeno z izvedenimi dokazi.
Sklep VIII DoR 98/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2011predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga - odškodnina – stvarna pristojnostIz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
Sodba I Ips 68508/2010-96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - oškodovanec – pooblastilo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja pravilnosti zaključkov sodišč prve in druge stopnje glede obstoja pravnorelevantnih dejstev.
Sodba II Ips 279/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2007dovoljenost revizije - spori zaradi varstva in uporabe izumov in znakov razlikovanja - razlaga pogodbe - sporna določba pogodbe - pogodbena volja strank - odškodninska odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - obseg prisojene odškodnine - pogoji iz potrjene prisilne poravnaveRevizija je vselej dovoljena v sporih, ki se nanašajo na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja, kar predstavlja lex specialis v primerjavi z 32. poglavjem ZPP. Spričo trditev pravdnih strank je očitno, da je določilo tretjega odstavka 10. člena predmetne pogodbe sporno in je zato sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je izpeljalo dokazno oceno glede prave volje pogodbenih strank. V tem primeru gre torej za dejanske ugotovitve, ki niso podvržene revizijskemu preizkusu. Prav gotovo spada slab odziv trga na predmet licence med poslovna (notranja) tveganja tožene stranke, kot tudi vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja - dejavnosti, ki jo opravlja.
Sodba in sklep II Ips 799/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2013povrnitev premoženjske škode – izguba zaslužka – renta – pasivna legitimacija – zavarovalni biro - obdelovalna zavarovalna organizacija – vozilo tuje registracije - zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsotePodlaga obveznosti zavarovalnega biroja in obdelovalne zavarovalne organizacije ni vnesena v 105. člen ZTSPOZ. Taka razlaga bi bila glede samega zavarovalnega biroja v direktnem nasprotju z določbo tretjega odstavka 103. člena ZTSPOZ. Tudi sicer 105. člen ZTSPOZ ureja le vprašanje pasivne legitimacije za obravnavanje odškodninskih zahtevkov in za vložitev tožbe. Zato je treba izhajati iz opredelitve, na čem temelji obveznost obeh toženk. To ni zavarovalna pogodba, ki jo je tuja zavarovalnica sklenila z lastnikom avtomobila nemške registracije, pač pa mednarodna pogodba (tako imenovani Londonski sporazum) in navedeni zakon, ki je bil oblikovan tudi glede na prevzete obveznosti iz mednarodne pogodbe. Ne prvi ne drugi akt ne omogočata razlage, da bi zavarovalna organizacija ali biro iz države, v kateri je prišlo do prometne nesreče s povzročiteljem z vozilom tuje registracije, odgovarjala do višine zavarovalne vsote, za katero je bila sklenjena zavarovalna pogodba v tuji...
Sodba II Ips 576/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.1999dedni dogovor - pravna narava dednega dogovora - izpodbojnost - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatevDedni dogovor o delitvi in načinu delitve, ki ga je zapuščinsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (Ul. SRS št. 15/76, 23/78) povzelo v sklep o dedovanju, v obravnavani zadevi po svoji temeljni lastnosti predstavlja pogodbo civilnega prava, katere kavza je bila ekvivalentnost. Zato je izpodbojen pod enakimi pogoji in razlogi, kot veljajo za take pogodbe.
Sodba II Ips 177/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.05.2004veljavnost posojilne pogodbe - pravni posel poslovno nesposobne osebePravni posel, ki ga sklene poslovno popolnoma nesposobna oseba, je po določbi 56. člena ZOR neveljaven, njegovi učinki pa so enaki učinkom nične pogodbe.
Sklep II Ips 3/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2007dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - pravniški državni izpit - pravni pouk - zavrženje revizijeSodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) stranko opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
Sodba in sklep II Ips 117/2013 in II Ips 118/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.10.2013obnova postopka - postulacijska sposobnost - povrnitev premoženjske škode - uporabnina - najemna pogodba - zahtevek za izpraznitev stanovanja - ničnost - res iudicata - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbiTožnikov oče je še pred pridobitvijo solastninske pravice s svojim deležem razpolagal v obliki sklenitve najemne pogodbe, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da je bila najemna pogodba veljavno sklenjena in da za njeno sklenitev ni bilo potrebno soglasje tožnika. Izredno pravno sredstvo obnove je tehnično deljeno na fazo razveljavitve ter fazo meritorne odločitve o tožbenem zahtevku, ki se (lahko) izvajata ločeno. Nedvomno je, da mora biti obvezno odvetniško zastopanje zagotovljeno v prvi fazi postopka obnove, to je do pravnomočnosti odločbe o dovolitvi obnove.
VSRS Sklep II Ips 301/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015denacionalizacija - vrnitev v naravi - vlaganja v nepremičnino - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - privatizacija stanovanja - pravica do odkupa stanovanja - lastninska pravica - kolizija pravic - lastninska pravica v pričakovanju - prodajna pogodba - zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe - denacionalizacijski postopek - nepravdni postopek - prekoračitev tožbenega zahtevka - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - res transacta - sodna poravnava - učinek pravnomočnostiSklenitev prodajne pogodbe iz prvega odstavka 117. člena SZ lahko pomeni nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Revident ne more uspeti z revizijskim uveljavljanjem prekoračitve zahtevka (to je kršitev načela dispozitivnost), ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje, že zato, ker tega ni grajal pravočasno - v pritožbi (pri čemer ne trdi, da te kršitve takrat ni mogel grajati - primerjaj prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Sodba II Ips 478/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2002volilo - veljavnost volila - izpodbijanje sklepa o dedovanju in volilu v pravdi - ponarejena listina - ničnost pogodbe zaradi podlage - načelo vestnosti in poštenja - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - zastaranje terjatvePo 224. členu ZD je mogoče vložiti tožbo in uveljavljati pravice v pravdi tedaj, kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali s sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka. Razlogi in roki za vložitev take tožbe so navedeni v 394. členu ZPP in v primeru, da se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina, je v 6. točki 394. člena v zvezi s 4. točko 396. člena ZPP predviden subjektivni rok tridesetih dni od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, v zadnjem odstavku tega člena pa objektivni rok petih let. Ker so v konkretnem primeru vsi tožniki vložili tožbo že pred pravnomočnostjo kazenske sodbe in v roku petih let od sklepa o dedovanju, ni mogoče govoriti o zastaranju njihove terjatve.
VSRS sodba II Ips 210/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca - zmožnosti preživninskega upravičenca - pripoznava tožbenega zahtevkaOdločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka za razvezanega zakonca temelji na ugotovitvi, da toženka s skrbjo za otroke in gospodinjstvo ni v večji meri (kot tožnik) prispevala k družinski skupnosti, saj so to delo opravljale gospodinjske pomočnice, ter da se je posvečala izobraževanju, zaradi česar so bile njene zaposlitvene možnosti po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom, večje kot pred njenim nastankom. Izpodbijana odločitev upošteva, da je toženka delovno in pridobitno sposobna in da po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom dela ni intenzivno iskala, niti ni bila pripravljena sprejeti vsakega dela. Ob takem dejanskem izhodišču je izpodbijana odločitev ob prej navedenih materialno pravnih izhodiščih pravilna. Prvenstveno je namreč vsak, ki je delovno sposoben (upoštevaje starost, izobrazbo in zdravje), sam dolžan poskrbeti za svoje preživljanje
Sodba I Ips 477/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.05.2007nedovoljen dokaz - uradni zazanamek policije - obvestilo o izjavi priče - izločitev - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - posebno huda telesna poškodba - sostorilstvoKaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 135. člena KZ ne sodi med kazniva dejanja, ki jih smiselno more storiti le ena oseba (tako imenovane lastnoročne delikte); mogoče ga je storiti tudi v sostorilstvu. Neposreden obsojenčev prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja (obsojenec je organiziral pretep oškodovanca, ga zvabil v grmovje, kjer sta ga pričakala dva doslej neznana sostorilca, ga zbila na tla ter ga s koli udarjala po telesu in brcala) je bil najmanj enakovreden izpolnjevanju znakov kaznivega dejanja, in opravičuje pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja kot posebno hude telesne poškodbe.
Sklep II Ips 73/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.04.2010zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - obseg izpodbijanja - višina denarne kazni - vpliv odloga izvršbe na odločanje o pravnih sredstvihDolžnica v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi denarne kazni, izrečene po po prvem odstavku 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ ni niti omenjala. S tem je obseg izpodbijanja sklepa o izvršbi omejila na preizkus utemeljenosti izreka denarne kazni kot izvršilnega sredstva, torej posledico naložitve prisilne izpolnitve dolžničine obveznosti, vsebovane v izvršilnem naslovu. Sodišče zato ni moglo (niti smelo) po uradni dolžnosti posegati v odločitev o njeni višini. Ugovor je pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi in se tiče faze dovolitve izvršbe, odlog pa je zastoj v fazi oprave izvršbe in pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Če oba stadija postopka (dovolitev in oprava) izvršbe tečeta istočasno, odlog izvršbe nima vpliva na postopek o pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi in se ta postopek lahko izvede do konca.

Izberi vse|Izvozi izbrane