<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II DoR 24/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.24.2010

Evidenčna številka:VS0012854
Datum odločbe:15.04.2010
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 3552/2009
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje

Jedro

Odgovor na vprašanje, kako se vpisuje lastninska pravica na stanovanjskih hišah, ki so bile vrnjene v postopku denacionalizacije, če so bila posamezna stanovanja iz denacionalizacije izvzeta, je sicer načeloma pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, vendar na odločitev o tožničinem primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku ne more imeti nobenega vpliva.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da je nična prodajna pogodba, ki sta jo toženki sklenili za del iz nacionalizacije izvzetega stanovanja v III. nadstropju zgradbe v Ljubčjani, v izmeri 45,48 m2. Podrejeno je zahtevala od sodišča, naj prvi toženki naloži, da ji mora izročiti v soposest del stanovanjskih prostorov v izmeri 14,36 m2.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila stavba ... nacionalizirana, iz nacionalizacije pa so bila izvzeta posamezna stanovanja, med drugim tudi stanovanje v III. nadstropju v izmeri 70,72 m2. S stanovanjem v III. nadstropju hiše je pravni prednik tožnice razpolagal in to tako, da je prodajal solastninske deleže na tem stanovanju. Prva toženka je tako s sporno pogodbo odkupila 132/300 solastninski delež na stanovanju v III. nadstropju, ta njen solastninski delež (132/300) pa po ugotovitvah sodišča skupaj s solastninskim deležem B. H. (68/300) in Š. A. (100/300) v naravi predstavlja prav celotno stanovanje v III. nadstropju v izmeri 70,72 m2. Sodišče prve stopnje je tako ocenilo, da tožnica ni dokazala, da B. H. in Š. A. in tožnica uporabljajo več kot 70,72 m2, zato je tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Meni, da vpis solastninske pravice na celotni stavbi po vseh pravilih o solastnini pomeni, da je zato, ker je solastnica stavbe do ½, do istega deleža tudi solastnica vseh stanovanj v stanovanjski hiši. Poudarja, da vpis lastninske ali solastninske pravice več oseb na posameznem stanovanju temu nasprotuje. Meni, da sodna praksa o tem, kako se vpisuje lastninska pravica na stanovanjskih hišah, ki so bile vrnjene v postopku denacionalizacije, če so bila posamezna stanovanja iz denacionalizacije izvzeta, ni enotno, saj prav v tem odločba sodišča druge stopnje odstopa od odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 1057/2005. Tožnica poudarja, da je zato, ker je lastnica do ½ vse zgradbe, tudi legitimirana za ugotavljanje ničnosti vseh pogodb, ki se nanašajo na pravni promet s stanovanji, izvzetimi iz nacionalizacije.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo na podlagi dopuščene revizije, mora biti pomembno tudi za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga v konkretni zadevi uveljavlja tožeča stranka. Odgovor na vprašanje, kako se vpisuje lastninska pravica na stanovanjskih hišah, ki so bile vrnjene v postopku denacionalizacije, če so bila posamezna stanovanja iz denacionalizacije izvzeta, je sicer načeloma pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, vendar na odločitev o tožničinem primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku ne more imeti nobenega vpliva. Tožnica je namreč primarno uveljavljala ničnost pogodbe zaradi prodaje tuje stvari. Prodajna pogodba, katere predmet je tuja stvar, samo zaradi tega (ker na predmetu pogodbe prodajalec nima lastninske pravice) še ni nična, zato je tožba v tem delu nesklepčna. Tudi, če bi Vrhovno sodišče pritrdilo stališču, da ne moreta obenem obstajati solastnina na nepremičnini v celoti in solastnina na posamičnem stanovanju, to ne more vplivati na odločitev o nesklepčnosti primarnega zahtevka, glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, pa tudi ne na odločitev o neutemeljenosti podrejenega petitornega zahtevka.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) tako niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c, 367c/2.
Datum zadnje spremembe:
28.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ1NDIy