Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 68/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.2000delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazov - revizija - izpodbijanje dejanskega stanjaTožena stranka ni navedla in dokazala, kakšne zneske iz naslova plače je tožnik prejel, prav tako pa ni navajala in dokazovala, kako so na izplačevanje plače vplivale zakonske omejitve pri izplačevanju plač. V zvezi s tem je pritožbeno sodišče v dokaznem postopku uporabilo njemu dostopne podatke ter razsodilo o tožnikovem zahtevku ( 8.člen ZPP ). Tožena stranka tudi v reviziji ugovarja, da tožniku priznani zneski iz naslova plače in regresa niso bili pravilno izračunani, kar je izpodbijanje, v sodnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, ki po določilih 3. odstavka 385. člena ZPP ni dopustno. Revizijske navedbe, da sta sodbi druge in prve stopnje nezakoniti zaradi zmotne uporabe omejitvenih pravil stečajne zakonodaje iz leta 1989, niso utemeljene. V zvezi s tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila podlaga teh pravil leta 1990 med upniki tožene stranke sklenjena prisilna poravnava, zato so lahko...
Sodba III Ips 65/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.03.2013pogodba - sodna poravnava – tožba na ugotovitve ničnosti sodne poravnave – pravni interesSodna poravnava je pogodba, ki jo stranki skleneta v pravdnem postopku (zato ima hkrati tudi značaj sodne odločbe). Stališče sodišč prve in druge stopnje, da mora tisti, ki vloži tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, izkazati pravni interes (pravno korist) za tako tožbo, je pravilno. Pravna korist za tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe je namreč tako po materialnem pravu kot po procesnem pravu procesna predpostavka takega zahtevka.
Sodba II Ips 627/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.08.2001izvršba - napotitev na pravdo - izpodbijanje izvršilnega naslova - sporazum o ustanovitvi zastavne praviceVišje sodišče ni bilo dolžno po uradni dolžnosti upoštevati tožnikov ugovor ničnosti zaradi oderuških obresti. Če bi hotel tožnik izpodbijati izvršilni naslov, bi moral vložiti posebno tožbo. Z opozicijsko tožbo pa lahko izpodbija dovoljenost izvršbe in ne obstoj same terjatve, ki je pravnomočno ugotovljena v izvršilnem naslovu. S tožbo, ki jo je tožnik kot dolžnik vložil potem, ko ga je sodišče po 54. členu ZIP napotilo na pravdo, lahko ugovarja samo to, da je v izvršilnem naslovu zapisana terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma sodne poravnave kot izvršilnega naslova (8. točka 50. člena tedaj veljavnega ZIP oz. 55. člena sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) ali da je zastarala (11. točka 50. člena ZIP oz 55. člena ZIZ) ali da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki...
Sodba VIII Ips 99/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.06.1998delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - poravnavaTožnika, ki sta imela pooblaščenca, sta v teku individualnega delovnega spora podpisala izjavo, da se strinjata s prejemom dela odpravnine, ki je določena v 36. f členu ZDR. Izjava ima značaj poravnave, katere neveljavnost bi morala tožnika dokazati, če bi želela, da ne bi nastale v njej določene posledice. Tožnika neveljavnosti nista dokazala, ni pa tudi dokazov, da sta izjavo podpisala v zmoti. Pri izjavi tožnikov zato ni bilo napak v volji, ki jih urejata 60. in 61. člen ZOR.
Sklep II Ips 616/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.12.2006zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo - obstoj sodne poravnavePritožbeno sodišče je preuranjeno in zato materialnopravno zmotno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe, ker v drugi zadevi sklenjena sodna poravnava onemogoča izdajo za tožnico ugodnejše odločbe. Zato je izostala vsebinska presoja pritožbenega sodišča, ali je prvo sodišče utemeljeno odklonilo tožnici sodno varstvo.
Sodba II Ips 193/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.1996pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pogoji - dobrovernost - priposestvovalna doba - vštevanje časa - postopek za ureditev mej - sodna poravnavaPredpostavka priposestvovanja je, da ima priposestvovalec stvar zakonsko določeno dobo v dobroverni posesti. Lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem le dobroverni posestnik. M. V., ki naj bi sporno nepremičnino tožnikoma prodala, to ni bila. Zato se tožnikoma čas, ko je imela sporno nepremičnino v nedobroverni posesti M. V., v njuno priposestvovalno dobo ne more všteti (2. odstavek 30. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Kot materialnopravno pravilno zaključujeta tudi nižji sodišči, pa tudi tožnika sama, ki naj bi tako po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi po lastnih trditvah posest na sporni nepremičnini pridobila šele v letu 1989 (šele takrat je lahko začela teči njuna priposestvovalna doba - 1. odstavek 30. člena ZTLR), zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (ob upoštevanju že navedenih razlogov za to, da v obravnavanem primeru določbe 2. odstavka 30. člena ZTLR zaradi nedobrovernosti...
Sodba II Ips 562/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.1999pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - izvršilni naslovPogodbena obrestna mera med posamezniki je omejena s kogentno določbo 1. odstavka 399. člena ZOR tako, da ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Po določbi 4. odstavka istega člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dati pravnega varstva višjim obrestim. Pri tem ni treba ugotavljati elementov oderuške pogodbe po 141. členu ZOR. Pogodbene obresti, višje od tistih, ki jih dovoljuje 1. odstavek 399. člena ZOR, niso dovoljene ne glede na to, ali so sicer podani elementi oderuštva. Toda če so take obresti določene s pravnomočno sodbo ali s sporazumom po 251.c členu ZIP, ki ima moč sodne poravnave, pomenita sodba in sporazum izvršilni naslov v smislu 16. člena ZIP. Z izpodbijanjem terjatev po 176. členu ZIP pa ni mogoče posegati v veljavnost...
VSRS Sklep II DoR 306/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - ničnost pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - posojilna pogodba - oderuške obresti - obrestna mera - pogodbene obresti - devizna klavzula - kompenzacija - načelo enakovrednosti dajatev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Sklep in sodba III Ips 135/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.12.2007dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta za revizijo po tožbi in nasprotni tožbi - sklenitev izvensodne poravnave po vložitvi pritožbe - upoštevanje izvensodne poravnave v postopku revizije - nova dejstva in novi dokaziSodišče prve stopnje je združeno obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo. Vendar pa sta združena spora ohranila svojo samostojnost. Zato je Vrhovno sodišče dopustnost revizije presojalo ločeno glede na sporno vrednost predmeta po tožbi in po nasprotni tožbi. Revidentka je navedla, da "sta se pravdni stranki med potekom pritožbenega postopka izvensodno poravnali", da pa tožeča stranka "o tem ni obvestila sodišča oziroma umaknila tožbo". Izvensodna poravnava naj bi bila sklenjena po vložitvi pritožbe in pred odločitvijo pritožbenega sodišča. Vendar pa se revidentka ne more šele v reviziji sklicevati na sklenitev izvensodne poravnave in na njeno vsebino (niti na plačilo dogovorjenega zneska). V reviziji je namreč dovoljeno navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Takšne kršitve (iz 1....
Sodba II Ips 175/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2005pravice in dolžnosti staršev - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - naknadno soglasje - koristi otroka - ničnost - izpodbojnost - razveljavitev izpodbojne pogodbe - prenehanje pravice - prekluzivni rokiDoločba 111. člena ZZZDR omogoča staršem mladoletnega otroka, da odsvojijo stvari iz otrokovega premoženja le zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist, vendar le s privolitvijo Centra za socialno delo. Pri razlagi, ali je imelo postopanje v nasprotju z navedeno zakonsko določbo v navedenih primerih za posledico ničnost, je odločilno, da opisano določilo ZZZDR varuje le koristi otroka. Pravni posel, sklenjen brez ustrezne privolitve, ob kasneje podani privolitvi lahko postane veljaven (primerjaj 59. člen ZOR).
Sklep II Ips 768/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2008dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija zahtevkov - različna podlaga - tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeRevizija ni dovoljena, ker je tožnik za tri zahtevke z različno podlago navedel samo eno vrednost spornega predmeta.
Sodba VIII Ips 358/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi – sodna poravnava – razlaga pogodbe - razveljavitev odpovedi – pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerjaS sodno poravnavo ni bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato na njeni podlagi tožeča stranka ne more uveljavljati pogodbene kazni v skladu z 29. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Sklep II Ips 435/92Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.01.1993vloge vezane na rok - pravočasnost dopolnjene tožbe, ki je vezana na rokPo 3. odst. 109. člena ZPP se šteje, da je tožba, ki je vrnjena sodišču dopolnjena v odrejenem roku, vložena tisti dan, ko je bila vložena prvotna pomanjkljiva tožba.
Sklep II DoR 130/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.06.2010predloga za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer niso izpolnjeni pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Sodba I Up 1354/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.2005denacionalizacijski postopek - ničnost odločbeKatero premoženje bo dano upravičencu kot nadomestno za podržavljeno, je stvar dogovora med strankami.
Sodba II Ips 530/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.07.1996sodna poravnava - razlaga pogodb - povzročitev škode - podlage za odgovornostSodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, zato veljajo tudi zanjo pravila o obligacijskopravnih razmerjih. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določa v 99. členu, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. V kolikor niso izražena povsem jasno, je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna. S sporno pregraditvijo je toženec posegel (revizijska navedba) v nadstropje, ki je po poravnavi pripadlo tožnici, zato ji je v skladu s 154. členom ZOR dolžan povrniti škodo na poškodovani stopniščni ograji in podbojih vrat.
Sodba II Ips 46/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.1999ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslovaOdločitev sodišča o nedopustnosti izvršbe ni v ničemer povezana z zahtevkom za ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova. Odločitev o slednjem ne povzroči formalno gledano nedopustnosti izvršbe marveč njeno ustavitev. Če je, kakor v tem primeru, dokončno odločeno z zavrnilno odločbo pritožbenega sodišča, da izvršba ni nedopustna, ker pač terjatev ni bila poravnana, to ni prejudic za odločanje o veljavnosti izvršilnega naslova, ki bo zaradi razveljavitvenega dela odločbe pritožbenega sodišča šele sledilo.
Sodba II Ips 865/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.04.2009dovoljenost revizije - preložitev naroka – načelo kontradiktornosti - ničnost sodne poravnave – izvršljivost sodne poravnaveKer tožnik ni predlagal preložitve naroka, niti ni izkazal opravičljivega razloga, zaradi katerega bi bilo sodišče dolžno narok preložiti, očitek kršitve kontradiktornosti ni utemeljen. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila meja, določena v sodni poravnavi, izvedena razen v manjšem delu, v tem delu pa ni bila izvedena iz razloga, ker mora toženec prej urediti mejo s tretjim, je stališče sodišč, da sodna poravnava ni nedoločna oziroma neizvršljiva, pravilno.
Sklep III Ips 83/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.05.2005bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - trditveno in dokazno breme - stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upoštevanje sklenjene prisilne poravnave - sodno znano dejstvoSodišče sme ugotoviti dejstvo, ki ga stranka ni navedla, le, "če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da ima namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati" (2. odstavek 7. člena v zvezi s 3. odstavkom 3. člena ZPP). Tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje samo ugotovilo in na katere je oprlo svojo odločbo (2. odstavek 7. člena ZPP).
Sodba II Ips 124/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2001neupravičena pridobitev - verzija - sekanje v tujem gozdu - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obrestiOkoliščina, da je bil toženec ob poseku lesa morebiti v dobri veri, še ne pomeni, da ga ne zadene povračilna obveznost zaradi kasnejše ugotovitve, da je sekal na tujem.

Izberi vse|Izvozi izbrane