Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep II Ips 460/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.03.2011napake volje - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - enotno sosporništvo - izpodbijanje sodne poravnave - sila - sporazum o terjatvi in zastavni praviciDoločba 196. člena ZPP ureja le učinek dejanj, ki jih aktivni sospornik opravi zase v svojem imenu.
Sodba II Ips 358/2013, II Ips 359/2013, II Ips 360/2013, II Ips 361/2013, II Ips 362/2013, II Ips 363/2013, II Ips 364/2013, II Ips 365/2013, II Ips 366/2013, II Ips 367/2013, II Ips 368/2013, II Ips 369/2013, II Ips 370/2013, II Ips 371/2013, II Ips 372/2013, II Ips 373/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaTako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na katerega od teh delov in ne...
VSRS sklep Cpg 4/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.10.2014sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - podlaga sodne poravnave - causa - nagib - zmota o nagibu - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanjKer tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
Sklep I R 15/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2006določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogovDejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena pred istim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o zahtevku za njeno izpodbijanje, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.
VSRS sklep II Ips 347/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.2017zahteva za varstvo zakonitosti - sklenitev sodne poravnave - priznanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva - polnoletni otrok - nasprotovanje prisilnim predpisom - dovoljenost sodne poravnaveVprašanja očetovstva ni mogoče urejati s sklenitvijo sodne poravnave. To je mogoče vzpostavljati in spreminjati le na z zakonom določen način.
Sodba II Ips 184/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.04.2013zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava - ničnost sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnaveTožba zaradi ničnosti sodne poravnave ni dopustna. Če je sodišče pri sklenitvi sodne poravnave prezrlo ničnostne razloge, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz navedenih razlogov je sodna praksa dopuščala tudi pred ZPP-D.
Sodba III Ips 30/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.03.2014stečajni postopek – načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sodna poravnava – objektivni pogoj izpodbijanja - izpodbojnost sodne poravnaveSklenitev sodne poravnave, četudi v obdobju izpodbojnosti, samo po sebi ni dejanje, ki bi imelo objektivne znake izpodbojnega pravnega dejanja. Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
Sklep II Ips 528/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.01.2007zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - prisilni predpis - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva - priznanje dano v zmoti - sodna poravnava o danem priznanju očetovstva - razpolaganje s tožbenim zahtevkov - sprememba in izbris že vpisanih dejstev v matični knjigi - osebno stanje - načelo največje koristi otrokaZakonske določbe o predpisani obliki izjav za vpis in tudi spremembo vpisa o že danem priznanju očetovstva so kogentne narave. Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s preklicem, spremembami izjav in podobno. V pravdi, v kateri se uveljavlja neveljavnost priznanega očetovstva zaradi zmote, pa pomeni sklenitev sodne poravnave prav to: umik veljavno danega in v matičnem registru že vpisanega priznanja tožnikovega očetovstva in umik materinega soglasja k priznanju. Ali z drugimi besedami: tega, česar pravdni stranki zaradi prisilnega predpisa nista mogli doseči pri matičnem organu z umikom priznanja in umikom soglasja, sta z lastnimi procesnimi razpolaganji dosegli v pravdi s sklenitvijo sodne poravnave, ki jo je sodišče z zapisom poravnave...
Sklep II Ips 1109/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2010nedopustnost izvršbe - predhodno vprašanje - ničnost pogodbe - izpodbijanje izvršilnega naslovaIzpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja v tožbi na nedopustnost izvršbe ni dopustno, saj bi se na ta način izigralo temeljno pravilo izvršilnega postopka – vezanost na pravnomočen izvršilni naslov.
Sodba II Ips 363/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.07.2014ničnost sodne poravnave - tožba - dopustnost tožbe - res transactaPravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ni dopustna tožba zaradi ničnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, je namreč dolžno na ničnostne razloge paziti po uradni dolžnosti. Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi tako, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo. Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti. Revidentka je s sodno poravnavo uredila sporno razmerje v celoti in da zato iz tega naslova ne more več zahtevati ugotovitve obstoja kakršnegakoli solastninskega deleža.
Sodba II Ips 1274/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.2010tožba na razveljavitev sodne poravnave – pravna narava tožbe - procesna tožba – procesni učinki sodne poravnave - res transacta - zmota o procesnih učinkih sodne poravnave – opravičljivost zmote – pravno mnenje – preživljanje razvezanega zakoncaPo ZPP (1999) tožba za razveljavitev sodne poravnave ni več tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Gre za posebno vrsto tožbe, ti. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo. ZPP za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave napotuje na uporabo določb o obnovi postopka. Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, je sklep. Tožnik trdi, da je bil v zmoti, ker ni vedel, da sodna poravnava predstavlja res transacta in izvršilni naslov. Gre za (ne)poznavanje procesnih učinkov sodne poravnave, ki so izenačeni s pravnomočno odločbo sodišča, torej za zmoto o pravnih posledicah, ki nastajajo neodvisno od volje stranke in po sili samega zakona. Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva.
Sodba II Ips 268/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014dopuščena revizija - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - aktivna legitimacija - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - pravnomočnostTretji ne more uveljavljati ničnosti sodne poravnave: sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke – edina izjema je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državni tožilec.
Sklep II Ips 561/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.11.2006razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe - napake volje - zmota - rok - kdaj je stranka izvedela za zmotoIsto okoliščino, s katero tožnica v tem postopku pojasnjuje svojo zmoto, je tožnica navajala v tožbi v prejšnji pravdi z drugačnim zahtevkom. Za to okoliščino je torej vedela najkasneje ob vložitvi prejšnje tožbe, to pa je bilo pred več kot 3. meseci, kolikor znaša rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
Sodba II Ips 739/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.1995napake volje - bistvena zmotaDokazni sklep o verodostojnosti izpovedi geometra Z. je bil podlaga za izključitev bistvene zmote tožnice pri sklepanju poravnave. Na trasirano mejno linijo, pri kateri je izvedenec upošteval vsa pravila stroke in jo pred sklepanjem poravnave tudi primerno označil, je tožnica pristala po "medsebojnem popuščanju", kot je označeno v poravnavi.
Sklep II Ips 1156/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2012skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo. Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko...
Sodba II Ips 487/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.12.2010sodna poravnava – dedni dogovor – razlaga sodne poravnave – razlaga dednega dogovora – jasna pogodbena določila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nekonretizirani očitki o procesnih kršitvahVsebini sodne poravnave in dednega dogovora sta tudi po presoji revizijskega sodišča dovolj jasni in razumljivi, da zanju, kljub njuni spornosti, ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, ampak se uporabita tako, kot se glasita. Navedenega zaključka ne more omajati dejstvo, na katerega se smiselno sklicuje toženka, in sicer, da njuna vsebina presega okvir pravdnega (izločitev iz zapuščine po očetu) in nepravdnega postopka (zapuščinski postopek po očetu), v katerih sta bila pravna akta sklenjena. Stranki lahko s sodno poravnavo oziroma dednim dogovorom razpolagata tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Zato zatrjevanja toženke v smeri njune nejasnosti niso utemeljena. Če je bila toženka ob sklepanju sodne poravnave in dednega dogovora v zmoti, pa velja pritrditi stališču nižjih sodišč, da bi morala pravna akta (uspešno)...
Sklep III Ips 214/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.01.2011ugotovitvena tožba - konverzija terjatev v delnice kot metoda finančne reorganizacije - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - pravni interes za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitalaTožeča stranka po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni več imela pravnega (pravovarstvenega) interesa za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala. Za obstoj pravnega interesa bi namreč morala izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi bila s sodbo, s katero bi bilo ugodeno njenemu zahtevku, odpravljena negotovost glede njene pravice (oziroma pravnega položaja), ki jo je s svojimi dejanji povzročila tožena stranka. Vendar pa je bila ta negotovost odpravljena že s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki vsebuje tudi odločitev skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala (kot materialnopravno predpostavko za sklenitev prisilne poravnave).Tožeča stranka je med postopkom navedla, da bi ji ugoditev tožbi zagotovila...
Sodba II Ips 1063/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.01.2011poroštvo – izjava volje – miselni pridržek – razpravno načelo – solidarna obveznost – prenehanje solidarne obveznosti – sklenitev sodne poravnaveČe toženec poroštvene izjave pred podpisom ni prebral, je ravnal neskrbno pri oblikovanju svoje izjave volje, kar pa ga ne razbremenjuje z njo prevzete obveznosti.Sklenitev sodne poravnave glede uveljavljene terjatve med upnikom in glavnim dolžnikom sama zase še ne bi imela za posledico prenehanja obveznosti drugega solidarnega dolžnika – poroka. Takšna posledica bi zanj nastopila (še)le v primeru, ko bi bila solidarna obveznost, na katero bi se nanašala, tudi popolnoma izpolnjena.
Sodba II Ips 824/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2007lastninska tožba (rei vindicatio) - varstvo lastninske pravice - sklepčnost tožbeTožbeni zahtevek je oblikovan kot reivindikacijski zahtevek, torej kot da bi šlo za lastninsko tožbo po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR; in ne po 92. členu SPZ, kot uveljavlja revizija in na kar glede na 268. člen SPZ utemeljeno opozarja odgovor nanjo). Prej povzeta trditvena podlaga tožbe bi lahko utemeljevala le drugačen tožbeni zahtevek, torej tak, kot se uveljavlja pri izbrisni tožbi ali pri izpodbijanju sodne poravnave. To pomeni, da iz trditev v tožbi ne izhaja utemeljenost uveljavljanega tožbenega zahtevka, da gre torej za nesklepčno tožbo.
Sodba in sklep II Ips 147/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2010izvensodna poravnava – sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja – razlaga pogodbe – sistematična razlaga pogodbe – razlaga spornih določil – nejasna določila pogodbe – dovoljenost revizije – navadno sosporništvo – pravni interes – revizija zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizijePri odločanju o tožnikovem tožbenem zahtevku nižji sodišči nista odločali o tožničinih pravicah in obveznostih, zato tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje te odločitve. Iz razlogov nižjih sodišč izhaja, da sta uporabili 99. člen ZOR (obvezno razlagalno pravilo) in izvensodno poravnavo razlagali tako, kot se glasi, pri razlagi spornega določila pa sta ugotavljali skupni namen pogodbenic in določilo razumeli tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Pri tem sta poravnavo pravilno razlagali sistematično (kot celoto) in vsebino sporne določbe povezali s celotno vsebino poravnave tako, da je vsaka določba ohranila svoj pomen. Nejasna pogodbena določila so podvrsta spornih pogodbenih določil. Gre za tista določila, katerih pomen je med strankama sporen in katerih pomena ni mogoče (enopomensko) opredeliti po obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 99. členu ZOR, kljub uporabi splošno sprejetih...

Izberi vse|Izvozi izbrane