<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sodba II Ips 378/2011
ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.378.2011

Evidenčna številka:VS0017376
Datum odločbe:20.11.2014
Opravilna številka II.stopnje:VSK Cp 86/2011
Senat:Janez Vlaj (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Vladimir Horvat, Karmen Iglič Stroligo, Ziba Trampuš
Področje:DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - narava dednega dogovora - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave
Objava v zbirki VSRS:CZ 2013-2015

Jedro

Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdne stranke so zakoniti dediči po pokojnem D. G. po enakih dednih deležih. V zapuščinskem postopku po njem so sklenili dedni dogovor, ki ga je sodišče povzelo v izrek sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je dedni dogovor ničen in da je solastnica vseh premičnin in nepremičnin, ki spadajo v zapuščino, do idealnega deleža 1/3. Kot je pojasnilo, tožnica ni uspela dokazati, da sta toženca izkoristila njeno neizkušenost in lahkomiselnost, temveč dogovor odraža materialne zmožnosti strank.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo. Menilo je, da je konkretni dedni dogovor po vsebini sodna poravnava, ki že vsebuje presojo sodišča o skladnosti s prisilnimi pravili in moralnimi načeli (3. in 306. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD), zato se prvostopenjsko sodišče z isto presojo ne bi smelo ukvarjati. Odločitev tudi sicer ne bi mogla biti drugačna, saj se lahko sodna poravnava izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki je tožnica ni vložila.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je tukajšnje sodišče ugodilo in revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja dopustnosti ugotavljanja ničnosti dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju.(1)

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve (pri)tožbi, sicer pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Uvodoma povzema svoje trditve o nemoralnosti dednega dogovora, ki jih sodišči nižjih stopenj nista presojali. Vzrok takšnega postopanja je zmotno stališče, da je oceno o (ne)moralnosti dednega dogovora podalo že zapuščinsko sodišče, zaradi česar ista ocena ne more biti predmet te pravde, ničnostna tožba pa ni dopustna. Pritožbeno sodišče je tako zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 3. člena ZPP in 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), tožnici je odvzelo ustavno pravico do pravnega sredstva in enakega varstva pravic, ravnalo pa je tudi v nasprotju z enakopravnostjo dedičev (4. člen ZD). Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi ne izhaja, da je sodišče ocenilo primernost napovedane vrednosti zapuščine v višini 6.000,00 EUR, še posebej, ker je vanj sodila tudi stanovanjska hiša, niti ni opozorilo tožnice, da se z dogovorom odpoveduje (desetkrat) večji vrednosti njenega zakonitega dednega deleža.

5. Revizija je bila vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena, in v mejah razlogov, ki se nanj nanašajo (prvi in drugi odstavek 371. člena ZPP). Z njimi tožnica ni uspela omajati stališč, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Presoja pritožbenega sodišča, da je konkretni dedni dogovor po vsebini sodna poravnava, obvelja že zato, ker ji revidentka ne nasprotuje. Revizijski preizkus zdrži tudi zaključek, da sodne poravnave ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo, ki jo je vložila tožnica. Sodna praksa je enotna v stališču, da ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva; stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju – 392. člen ZPP), državno tožilstvo pa z zahtevo za varstvo zakonitosti (zaradi razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo – četrti odstavek 385. člena ZPP).(2)

8. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP). Zavrnitev revizije zajema tudi v njej vsebovano zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

---.--- Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 187/2011 z dne 18. 8. 2011.

Op. št. (2): Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 40/2010 z dne 23. 2. 2012, II Ips 184/2012 z dne 25. 4. 2013, II Ips 358-373/2013 z dne 5. 2. 2014 in II Ips 268/2011 z dne 3. 4. 2014.


Zveza:

ZD člen 146. ZPP člen 392.
Datum zadnje spremembe:
05.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc0MzQ5