Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 129/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.12.2018povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnostNi dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
VSRS Sklep II DoR 306/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - ničnost pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - posojilna pogodba - oderuške obresti - obrestna mera - pogodbene obresti - devizna klavzula - kompenzacija - načelo enakovrednosti dajatev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
VSRS Sodba II Ips 13/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastilaNeposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
VSRS Sklep VIII R 10/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.05.2018predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerjeSorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča.
VSRS Sodba III Ips 79/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.02.2018poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - prikrito vračilo vložka delničarju - vrnitev prepovedanih plačilV konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje. Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno...
VSRS Sodba II Ips 346/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2017družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitevB. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
VSRS sklep II Ips 347/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.2017zahteva za varstvo zakonitosti - sklenitev sodne poravnave - priznanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva - polnoletni otrok - nasprotovanje prisilnim predpisom - dovoljenost sodne poravnaveVprašanja očetovstva ni mogoče urejati s sklenitvijo sodne poravnave. To je mogoče vzpostavljati in spreminjati le na z zakonom določen način.
VSRS sodba II Ips 210/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca - zmožnosti preživninskega upravičenca - pripoznava tožbenega zahtevkaOdločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka za razvezanega zakonca temelji na ugotovitvi, da toženka s skrbjo za otroke in gospodinjstvo ni v večji meri (kot tožnik) prispevala k družinski skupnosti, saj so to delo opravljale gospodinjske pomočnice, ter da se je posvečala izobraževanju, zaradi česar so bile njene zaposlitvene možnosti po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom, večje kot pred njenim nastankom. Izpodbijana odločitev upošteva, da je toženka delovno in pridobitno sposobna in da po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom dela ni intenzivno iskala, niti ni bila pripravljena sprejeti vsakega dela. Ob takem dejanskem izhodišču je izpodbijana odločitev ob prej navedenih materialno pravnih izhodiščih pravilna. Prvenstveno je namreč vsak, ki je delovno sposoben (upoštevaje starost, izobrazbo in zdravje), sam dolžan poskrbeti za svoje preživljanje
VSRS sodba II Ips 101/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.02.2016zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnostOZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt. Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).
VSRS Sklep II Ips 301/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015denacionalizacija - vrnitev v naravi - vlaganja v nepremičnino - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - privatizacija stanovanja - pravica do odkupa stanovanja - lastninska pravica - kolizija pravic - lastninska pravica v pričakovanju - prodajna pogodba - zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe - denacionalizacijski postopek - nepravdni postopek - prekoračitev tožbenega zahtevka - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - res transacta - sodna poravnava - učinek pravnomočnostiSklenitev prodajne pogodbe iz prvega odstavka 117. člena SZ lahko pomeni nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Revident ne more uspeti z revizijskim uveljavljanjem prekoračitve zahtevka (to je kršitev načela dispozitivnost), ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje, že zato, ker tega ni grajal pravočasno - v pritožbi (pri čemer ne trdi, da te kršitve takrat ni mogel grajati - primerjaj prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
VSRS sodba II Ips 378/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - narava dednega dogovora - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnaveKonkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.
VSRS sklep Cpg 4/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.10.2014sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - podlaga sodne poravnave - causa - nagib - zmota o nagibu - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanjKer tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
Sodba II Ips 363/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.07.2014ničnost sodne poravnave - tožba - dopustnost tožbe - res transactaPravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ni dopustna tožba zaradi ničnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, je namreč dolžno na ničnostne razloge paziti po uradni dolžnosti. Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi tako, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo. Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti. Revidentka je s sodno poravnavo uredila sporno razmerje v celoti in da zato iz tega naslova ne more več zahtevati ugotovitve obstoja kakršnegakoli solastninskega deleža.
Sodba III Ips 55/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.06.2014povrnitev premoženjske škode - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve – revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v revizijiUgovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer izključevalni ugovor, to je ugovor, ki izključuje zahtevek tožeče stranke. Vendar pa je pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami, v obravnavanem sporu o tem, kdaj je tožeča stranka zvedela za škodo (kar je pomembno za začetek teka zastaranja). Ker v revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tožeča stranka v reviziji (s sklicevanjem na to, da naj bi za škodo zvedela) ne more izpodbijati ugotovljenih dejstev, ki so bila pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
Sodba II Ips 268/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014dopuščena revizija - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - aktivna legitimacija - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - pravnomočnostTretji ne more uveljavljati ničnosti sodne poravnave: sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke – edina izjema je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državni tožilec.
Sodba III Ips 30/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.03.2014stečajni postopek – načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sodna poravnava – objektivni pogoj izpodbijanja - izpodbojnost sodne poravnaveSklenitev sodne poravnave, četudi v obdobju izpodbojnosti, samo po sebi ni dejanje, ki bi imelo objektivne znake izpodbojnega pravnega dejanja. Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
Sodba I Ips 68508/2010-96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - oškodovanec – pooblastilo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja pravilnosti zaključkov sodišč prve in druge stopnje glede obstoja pravnorelevantnih dejstev.
Sodba III Ips 110/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaNa podlagi tožbe strank za razveljavitev sodne poravnave je mogoče sodno poravnavo ali njen posamezen neodvisen del razveljaviti (392. člen in 393. člen ZPP), na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ugotoviti njeno ničnost, ni pa mogoče z izpodbijanjem sodne poravnave doseči njene spremembe.
Sodba II Ips 358/2013, II Ips 359/2013, II Ips 360/2013, II Ips 361/2013, II Ips 362/2013, II Ips 363/2013, II Ips 364/2013, II Ips 365/2013, II Ips 366/2013, II Ips 367/2013, II Ips 368/2013, II Ips 369/2013, II Ips 370/2013, II Ips 371/2013, II Ips 372/2013, II Ips 373/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaTako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na katerega od teh delov in ne...
Sodba in sklep II Ips 117/2013 in II Ips 118/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.10.2013obnova postopka - postulacijska sposobnost - povrnitev premoženjske škode - uporabnina - najemna pogodba - zahtevek za izpraznitev stanovanja - ničnost - res iudicata - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbiTožnikov oče je še pred pridobitvijo solastninske pravice s svojim deležem razpolagal v obliki sklenitve najemne pogodbe, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da je bila najemna pogodba veljavno sklenjena in da za njeno sklenitev ni bilo potrebno soglasje tožnika. Izredno pravno sredstvo obnove je tehnično deljeno na fazo razveljavitve ter fazo meritorne odločitve o tožbenem zahtevku, ki se (lahko) izvajata ločeno. Nedvomno je, da mora biti obvezno odvetniško zastopanje zagotovljeno v prvi fazi postopka obnove, to je do pravnomočnosti odločbe o dovolitvi obnove.

Izberi vse|Izvozi izbrane