Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I R 31/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2012določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – tožba za izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodiščaOpisane okoliščine sklepanja sodne poravnave ne predstavljajo očitka nezakonitega ravnanja sodišča, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, pač pa okoliščine, ki utemeljujejo razlog za vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave kot izrednega pravnega sredstva. Ker je zakon predvidel, da to pravno sredstvo ni devolutivno, zgolj utemeljevanje razlogov za njegovo vložitev ne predstavlja takšnih očitkov o nezakonitosti ali nepravilnosti ravnanja sodišča, da bi bila zaradi tega prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Sklep I R 15/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2006določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogovDejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena pred istim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o zahtevku za njeno izpodbijanje, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.
Sodba I Ips 68508/2010-96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - oškodovanec – pooblastilo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja pravilnosti zaključkov sodišč prve in druge stopnje glede obstoja pravnorelevantnih dejstev.
Sodba I Ips 477/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.05.2007nedovoljen dokaz - uradni zazanamek policije - obvestilo o izjavi priče - izločitev - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - posebno huda telesna poškodba - sostorilstvoKaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 135. člena KZ ne sodi med kazniva dejanja, ki jih smiselno more storiti le ena oseba (tako imenovane lastnoročne delikte); mogoče ga je storiti tudi v sostorilstvu. Neposreden obsojenčev prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja (obsojenec je organiziral pretep oškodovanca, ga zvabil v grmovje, kjer sta ga pričakala dva doslej neznana sostorilca, ga zbila na tla ter ga s koli udarjala po telesu in brcala) je bil najmanj enakovreden izpolnjevanju znakov kaznivega dejanja, in opravičuje pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja kot posebno hude telesne poškodbe.
Sodba I Ips 434/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.12.2009bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – nepristranskost - sestava sodišča – nadomestni sodnik porotnik – tajnost glasovanja – pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju – navzočnost na glavni obravnavi – sklep o sojenju v nenavzočnosti – nedovoljeni dokazi – dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - načelo akuzatornosti – sprememba obtožbe – identiteta obtožbe in sodbe – nerazumljiv izrek - pravice obrambe – izločitev postopka - dokazni predlog – pravica do razbremenilnega dokaza - čas za pripravo obrambe – zagovornik – načelo ekonomičnosti – zloraba procesnih pravic – branje prejšnje izpovedbe – kršitev kazenskega zakona – goljufija – zastaranje – nadaljevano kaznivo dejanje – premoženjskopravni zahtevek - odločba o stroških kazenskega postopkaZgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa).Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.
Sodba I Ips 101/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.06.2007dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona - izsiljevanje - zakonski znaki kaznivega dejanjaSodišče je utemeljeno zavrnilo predlog za zaslišanje treh prič, ki pri izvršitvi kaznivega dejanja sploh niso bile navzoče, ker ne bi v ničemer pripomogle k razjasnitvi dejanskega stanja, ki je bilo že razčiščeno z izvedenimi dokazi.
Sodba I Up 1354/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.2005denacionalizacijski postopek - ničnost odločbeKatero premoženje bo dano upravičencu kot nadomestno za podržavljeno, je stvar dogovora med strankami.
Sklep II Ips 768/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2008dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija zahtevkov - različna podlaga - tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeRevizija ni dovoljena, ker je tožnik za tri zahtevke z različno podlago navedel samo eno vrednost spornega predmeta.
Sklep VIII DoR 98/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2011predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga - odškodnina – stvarna pristojnostIz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
VSRS Sklep II DoR 306/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - ničnost pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - posojilna pogodba - oderuške obresti - obrestna mera - pogodbene obresti - devizna klavzula - kompenzacija - načelo enakovrednosti dajatev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Sklep II DoR 130/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.06.2010predloga za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeKer niso izpolnjeni pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
VSRS sklep Cpg 4/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.10.2014sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - podlaga sodne poravnave - causa - nagib - zmota o nagibu - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanjKer tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
Sodba VIII Ips 99/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.06.1998delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - poravnavaTožnika, ki sta imela pooblaščenca, sta v teku individualnega delovnega spora podpisala izjavo, da se strinjata s prejemom dela odpravnine, ki je določena v 36. f členu ZDR. Izjava ima značaj poravnave, katere neveljavnost bi morala tožnika dokazati, če bi želela, da ne bi nastale v njej določene posledice. Tožnika neveljavnosti nista dokazala, ni pa tudi dokazov, da sta izjavo podpisala v zmoti. Pri izjavi tožnikov zato ni bilo napak v volji, ki jih urejata 60. in 61. člen ZOR.
Sodba II Ips 145/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.1999izpodbojne pogodbe - izpodbijanje sodne poravnave - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopkaPo določilu 1093. člena ZOR za pogodbo o poravnavi veljajo tudi splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. Pogodbo pa je proti volji druge stranke oziroma pogodbenika možno razveljaviti le v primeru, če so bili ugotovljeni razlogi, zaradi katerih je ta izpodbojna (prvi odstavek 112. člena ZOR). Ker v obravnavanem primeru v postopkih na nižjih stopnjah niso bile ugotovljene okolnosti, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna poravnava lahko neveljavna (posebno členi 60 do 65 ZOR), sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, ko sta tožbeni zahtevek tožnikov zavrnili.
Sodba II Ips 576/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.1999dedni dogovor - pravna narava dednega dogovora - izpodbojnost - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatevDedni dogovor o delitvi in načinu delitve, ki ga je zapuščinsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (Ul. SRS št. 15/76, 23/78) povzelo v sklep o dedovanju, v obravnavani zadevi po svoji temeljni lastnosti predstavlja pogodbo civilnega prava, katere kavza je bila ekvivalentnost. Zato je izpodbojen pod enakimi pogoji in razlogi, kot veljajo za take pogodbe.
Sodba II Ips 46/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.1999ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslovaOdločitev sodišča o nedopustnosti izvršbe ni v ničemer povezana z zahtevkom za ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova. Odločitev o slednjem ne povzroči formalno gledano nedopustnosti izvršbe marveč njeno ustavitev. Če je, kakor v tem primeru, dokončno odločeno z zavrnilno odločbo pritožbenega sodišča, da izvršba ni nedopustna, ker pač terjatev ni bila poravnana, to ni prejudic za odločanje o veljavnosti izvršilnega naslova, ki bo zaradi razveljavitvenega dela odločbe pritožbenega sodišča šele sledilo.
Sodba II Ips 562/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.1999pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - izvršilni naslovPogodbena obrestna mera med posamezniki je omejena s kogentno določbo 1. odstavka 399. člena ZOR tako, da ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Po določbi 4. odstavka istega člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dati pravnega varstva višjim obrestim. Pri tem ni treba ugotavljati elementov oderuške pogodbe po 141. členu ZOR. Pogodbene obresti, višje od tistih, ki jih dovoljuje 1. odstavek 399. člena ZOR, niso dovoljene ne glede na to, ali so sicer podani elementi oderuštva. Toda če so take obresti določene s pravnomočno sodbo ali s sporazumom po 251.c členu ZIP, ki ima moč sodne poravnave, pomenita sodba in sporazum izvršilni naslov v smislu 16. člena ZIP. Z izpodbijanjem terjatev po 176. členu ZIP pa ni mogoče posegati v veljavnost...
Sodba II Ips 193/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.1996pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pogoji - dobrovernost - priposestvovalna doba - vštevanje časa - postopek za ureditev mej - sodna poravnavaPredpostavka priposestvovanja je, da ima priposestvovalec stvar zakonsko določeno dobo v dobroverni posesti. Lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem le dobroverni posestnik. M. V., ki naj bi sporno nepremičnino tožnikoma prodala, to ni bila. Zato se tožnikoma čas, ko je imela sporno nepremičnino v nedobroverni posesti M. V., v njuno priposestvovalno dobo ne more všteti (2. odstavek 30. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Kot materialnopravno pravilno zaključujeta tudi nižji sodišči, pa tudi tožnika sama, ki naj bi tako po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi po lastnih trditvah posest na sporni nepremičnini pridobila šele v letu 1989 (šele takrat je lahko začela teči njuna priposestvovalna doba - 1. odstavek 30. člena ZTLR), zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (ob upoštevanju že navedenih razlogov za to, da v obravnavanem primeru določbe 2. odstavka 30. člena ZTLR zaradi nedobrovernosti...
Sodba II Ips 41/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.1995pooblaščenci - meje pooblastila - obseg pooblastila - sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - kdaj je pogodba (sodna poravnava) sklenjena - napake volje - nesporazum - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba (sodna poravnava) izpodbojnaČe je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.
Sodba II Ips 530/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.07.1996sodna poravnava - razlaga pogodb - povzročitev škode - podlage za odgovornostSodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, zato veljajo tudi zanjo pravila o obligacijskopravnih razmerjih. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določa v 99. členu, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. V kolikor niso izražena povsem jasno, je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna. S sporno pregraditvijo je toženec posegel (revizijska navedba) v nadstropje, ki je po poravnavi pripadlo tožnici, zato ji je v skladu s 154. členom ZOR dolžan povrniti škodo na poškodovani stopniščni ograji in podbojih vrat.

Izberi vse|Izvozi izbrane