Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 1109/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2010nedopustnost izvršbe - predhodno vprašanje - ničnost pogodbe - izpodbijanje izvršilnega naslovaIzpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja v tožbi na nedopustnost izvršbe ni dopustno, saj bi se na ta način izigralo temeljno pravilo izvršilnega postopka – vezanost na pravnomočen izvršilni naslov.
Sklep II Ips 73/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.04.2010zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - obseg izpodbijanja - višina denarne kazni - vpliv odloga izvršbe na odločanje o pravnih sredstvihDolžnica v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi denarne kazni, izrečene po po prvem odstavku 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ ni niti omenjala. S tem je obseg izpodbijanja sklepa o izvršbi omejila na preizkus utemeljenosti izreka denarne kazni kot izvršilnega sredstva, torej posledico naložitve prisilne izpolnitve dolžničine obveznosti, vsebovane v izvršilnem naslovu. Sodišče zato ni moglo (niti smelo) po uradni dolžnosti posegati v odločitev o njeni višini. Ugovor je pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi in se tiče faze dovolitve izvršbe, odlog pa je zastoj v fazi oprave izvršbe in pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Če oba stadija postopka (dovolitev in oprava) izvršbe tečeta istočasno, odlog izvršbe nima vpliva na postopek o pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi in se ta postopek lahko izvede do konca.
VSRS Sodba II Ips 129/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.12.2018povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnostNi dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
VSRS Sodba II Ips 13/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastilaNeposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
VSRS Sklep II DoR 306/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - ničnost pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - posojilna pogodba - oderuške obresti - obrestna mera - pogodbene obresti - devizna klavzula - kompenzacija - načelo enakovrednosti dajatev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
VSRS Sodba III Ips 79/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.02.2018poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - prikrito vračilo vložka delničarju - vrnitev prepovedanih plačilV konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje. Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno...
VSRS Sodba II Ips 346/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2017družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitevB. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
VSRS Sklep II Ips 301/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015denacionalizacija - vrnitev v naravi - vlaganja v nepremičnino - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - privatizacija stanovanja - pravica do odkupa stanovanja - lastninska pravica - kolizija pravic - lastninska pravica v pričakovanju - prodajna pogodba - zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe - denacionalizacijski postopek - nepravdni postopek - prekoračitev tožbenega zahtevka - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - res transacta - sodna poravnava - učinek pravnomočnostiSklenitev prodajne pogodbe iz prvega odstavka 117. člena SZ lahko pomeni nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Revident ne more uspeti z revizijskim uveljavljanjem prekoračitve zahtevka (to je kršitev načela dispozitivnost), ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje, že zato, ker tega ni grajal pravočasno - v pritožbi (pri čemer ne trdi, da te kršitve takrat ni mogel grajati - primerjaj prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
VSRS Sklep VIII R 10/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.05.2018predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerjeSorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča.
VSRS sklep II Ips 347/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.2017zahteva za varstvo zakonitosti - sklenitev sodne poravnave - priznanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva - polnoletni otrok - nasprotovanje prisilnim predpisom - dovoljenost sodne poravnaveVprašanja očetovstva ni mogoče urejati s sklenitvijo sodne poravnave. To je mogoče vzpostavljati in spreminjati le na z zakonom določen način.
VSRS sodba II Ips 210/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca - zmožnosti preživninskega upravičenca - pripoznava tožbenega zahtevkaOdločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka za razvezanega zakonca temelji na ugotovitvi, da toženka s skrbjo za otroke in gospodinjstvo ni v večji meri (kot tožnik) prispevala k družinski skupnosti, saj so to delo opravljale gospodinjske pomočnice, ter da se je posvečala izobraževanju, zaradi česar so bile njene zaposlitvene možnosti po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom, večje kot pred njenim nastankom. Izpodbijana odločitev upošteva, da je toženka delovno in pridobitno sposobna in da po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom dela ni intenzivno iskala, niti ni bila pripravljena sprejeti vsakega dela. Ob takem dejanskem izhodišču je izpodbijana odločitev ob prej navedenih materialno pravnih izhodiščih pravilna. Prvenstveno je namreč vsak, ki je delovno sposoben (upoštevaje starost, izobrazbo in zdravje), sam dolžan poskrbeti za svoje preživljanje
Sodba II Ips 358/2013, II Ips 359/2013, II Ips 360/2013, II Ips 361/2013, II Ips 362/2013, II Ips 363/2013, II Ips 364/2013, II Ips 365/2013, II Ips 366/2013, II Ips 367/2013, II Ips 368/2013, II Ips 369/2013, II Ips 370/2013, II Ips 371/2013, II Ips 372/2013, II Ips 373/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaTako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na...
Sodba III Ips 110/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaNa podlagi tožbe strank za razveljavitev sodne poravnave je mogoče sodno poravnavo ali njen posamezen neodvisen del razveljaviti (392. člen in 393. člen ZPP), na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ugotoviti njeno ničnost, ni pa mogoče z izpodbijanjem sodne poravnave doseči njene spremembe.
VSRS sodba II Ips 101/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.02.2016zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnostOZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt. Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).
VSRS sodba II Ips 378/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - narava dednega dogovora - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnaveKonkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.
Sodba II Ips 268/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014dopuščena revizija - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - aktivna legitimacija - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - pravnomočnostTretji ne more uveljavljati ničnosti sodne poravnave: sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke – edina izjema je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državni tožilec.
VSRS sklep Cpg 4/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.10.2014sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - podlaga sodne poravnave - causa - nagib - zmota o nagibu - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanjKer tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
Sklep II Ips 425/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2000res transacta - priznanje očetovstva - izpodbijanje sodne poravnave - zakonski spori - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo - spori iz razmerij med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva s sporazumom strank - razpolaganje z zahtevkom - nedopustna razpolaganja - učinki sodne poravnaveDržavno tožilstvo RS je z zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno izpodbijati odločitev sodišča v zvezi z dovolitvijo ali zavrnitvijo sodne poravnave. Pri tem sme uveljavljati razloge, s katerimi se utemeljuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne pa razlogov za tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Sklep II Ips 12/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.04.2002absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - pravnomočnost - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dedni dogovor - popravni sklep - izrek sodbe - izpodbijanje dednega dogovora - varstvo pravic oseb, ki jih zastopa skrbnik v zapuščinskem postopku - odobritev sporazuma o delitvi dediščine s strani CSD - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogočSporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati tako s tožbo kakor tudi izrednimi pravnimi sredstvi. Sklep o popravi sklepa je tako oblikovno kakor tudi vsebinsko tako povezan s slednjim, da tvorita celoto. Zato popravni sklep ne more postati pravnomočen neodvisno od sklepa, ki se popravlja. Center za socialno delo mora izrecno odobriti sporazum o delitvi dediščine, ki ga sklene skrbnik, in zako ne zadošča, da sodišče censtru samo vroči sklep o dedovanju. Zapuščinsko sodišče mora posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik.
Sklep II Ips 616/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.12.2006zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo - obstoj sodne poravnavePritožbeno sodišče je preuranjeno in zato materialnopravno zmotno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe, ker v drugi zadevi sklenjena sodna poravnava onemogoča izdajo za tožnico ugodnejše odločbe. Zato je izostala vsebinska presoja pritožbenega sodišča, ali je prvo sodišče utemeljeno odklonilo tožnici sodno varstvo.

Izberi vse|Izvozi izbrane