Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 84cT1penBvZGJpamFuamUlMjBzb2RuZSUyMHBvcmF2bmF2ZSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 354/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.02.1994izpodbijanje sodne poravnave - napake volje - bistvena zmotaRazveljavitev sodne poravnave kot pogodbe civilnega prava je zaradi bistvene zmote ob njenem sklepanju možno zahtevati tudi ob pogojih določbe 61. člena ZOR.
Sodba II Ips 241/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2013sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave – prevaraPri prevari, ki jo ureja 49. člen OZ gre za izzvano zmoto, ki temelji na nepoštenosti. Res je, da ni nujno, da je zmota bistvena, mora pa tožeča stranka izkazati, da pogodbe ne bi sklenila, če ne bi bila zaradi prevare v zmoti. Stranka, ki je v zmoti, ima poleg izpodbojnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek, oziroma ima odškodninski zahtevek tudi tedaj, ko pogodbe ne izpodbija, če seveda obstoj prevare izkaže. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnica na izplačilo 250.000 EUR za svoj ¼ solastninski delež pristala ne da bi bila zavedena oziroma v zmoti glede cene ali okoliščin na strani toženke. Pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ne bi bilo treba skleniti poravnave, da bi lahko vztrajala pri nadaljevanju postopka in zahtevala novo cenitev, pa tega ni storila.
Sodba II Ips 145/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.1999izpodbojne pogodbe - izpodbijanje sodne poravnave - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopkaPo določilu 1093. člena ZOR za pogodbo o poravnavi veljajo tudi splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. Pogodbo pa je proti volji druge stranke oziroma pogodbenika možno razveljaviti le v primeru, če so bili ugotovljeni razlogi, zaradi katerih je ta izpodbojna (prvi odstavek 112. člena ZOR). Ker v obravnavanem primeru v postopkih na nižjih stopnjah niso bile ugotovljene okolnosti, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna poravnava lahko neveljavna (posebno členi 60 do 65 ZOR), sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili, ko sta tožbeni zahtevek tožnikov zavrnili.
Sklep I R 31/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2012določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – tožba za izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodiščaOpisane okoliščine sklepanja sodne poravnave ne predstavljajo očitka nezakonitega ravnanja sodišča, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, pač pa okoliščine, ki utemeljujejo razlog za vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave kot izrednega pravnega sredstva. Ker je zakon predvidel, da to pravno sredstvo ni devolutivno, zgolj utemeljevanje razlogov za njegovo vložitev ne predstavlja takšnih očitkov o nezakonitosti ali nepravilnosti ravnanja sodišča, da bi bila zaradi tega prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Sodba II Ips 237/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2012tožba na izpodbijanje sodne poravnave - dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora – napake volje - zmota – nesporazum – ničnostEdini materialnopravni razlog, zaradi katerega je dopustno vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave, je podan, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Ker je mogoče tožnikove razloge za izpodbijanje dednega dogovora, kot je bilo že pojasnjeno, opredeliti kot nesoglasje oziroma nesporazum je torej tožba z izpodbojnim zahtevkom neutemeljena.
Sodba II Ips 144/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2008izpodbijanje sodne poravnave po ZOR – napake volje – bistvena zmota - zmota o pravnih posledicah poravnave – prekluzivni rokiPo dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč je bil tožnik v zmoti o pravnih posledicah sklenitve sodne poravnave: menil je, da zaradi prepustitve svoje polovice hiše otrokoma, toženca, vsak do dopolnjenega 18 leta starosti, ne bosta mogla zahtevati zvišanja z isto poravnavo dogovorjene preživnine. Takšna dejanska podlaga pa po pravilnem naziranju pritožbenega sodišča nima za posledico izpodbojnosti pogodbe.
Sodba VIII Ips 203/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.12.2005sodna poravnava - sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu - izpodbijanje sodne poravnave - ugotovitev ničnosti sodne poravnave - zavrženje tožbe - pravni interesSodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, v katerem tožnik ni sodeloval, ne posega v tožnikove pravice, kolikor te presegajo pravice, priznane s takšno sodno poravnavo. Zato ni podan njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti takšne poravnave.
Sklep II Ips 571/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.02.1995izpodbojne pogodbe (izpodbojnost) - izpodbijanje sodne poravnave - zahtevek na razveljavitev poravnave - vzajemna obveznost - posledice razveljavitve - bistvena zmotaŽe definicija poravnave, ki jo določa 1.odstavek 1089. člena ZOR pove, da gre za pogodbo o poravnavi z vzajemnim popuščanjem, z namenom, da se prekine spor ali odpravijo negotovosti in določijo vzajemne pravice in obveznosti med osebami, med katerimi je spor ali negotovost. Pri sodni poravnavi pa gre za sporazumno urejanje spora, ki bi ga sicer morala urediti sodba. Zato ne gre za pravni posel, kjer je možna le dejanska vzajemna spolnitev, in bi zato bil potreben drugačen zahtevek, kot je v predmetni zadevi. Zato ni mogoče sprejeti razlage sodišča druge stopnje, da bi po določilu 113. člena ZOR tožnik moral v tožbenem zahtevku, ki se glasi na razveljavitev določene sodne poravnave, ponuditi vrnitev tistega, kar je po poravnavi prejel.
Sodba II Ips 429/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.10.2004lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - sodna poravnava o poteku meje - izpodbijanje sodne poravnaveMed pravdnima strankama je nazadnje tekel postopek za ureditev meje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 293/94, ki se je končal s sodno poravnavo dne 16. 10. 1997, zato je sodišče pravilno upoštevalo to poravnavo. Ker se je nato prepričalo, da toženci vozijo, hodijo in parkirajo na meji parcel in so tam postavili kontejner za smeti, je pravilna in zakonita sodba, s katero je tožencem prepovedalo tako ali podobno poseganje v parcelo tožnikov. Sodišči sta se na podlagi izvedenih dokazov in njihove ocene prepričali, da so bili toženci pred podpisom poravnave seznanjeni kje poteka meja v naravi, da se je upoštevala izmera z dne 21. 12. 1966 in prenos posestne meje z dne 3. 10. 1980 (pri čemer se meja iz leta 1997 sploh ni omenjala) ter so odklonili možnost dokazovanja zadnje mirne posesti. Zato sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da morebitna zmota tožencev ni bila opravičljiva (prvi in drugi odstavek 61....
VSRS Sklep VIII R 10/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.05.2018predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerjeSorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča.
VSRS sodba II Ips 378/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - narava dednega dogovora - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnaveKonkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva in je ni mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.
Sklep II Ips 877/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2012sporazum o delitvi zapuščine – pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju – učinek sodne poravnaveizpodbijanje sodne poravnave - zavrženje tožbeDedni dogovor, ki je vnešen v sklep o dedovanju, ki ima vse učinke sodne poravnave, se zato izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Nova ureditev v ZPP torej ne dopušča vložitve tožbe za izpodbijanje sodne poravnave po rokih iz OZ in izven razlogov, ki jih dopušča ZPP.
Sodba II Ips 606/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.01.2004tožba za izpodbijanje sodne poravnave - uporaba določb ZPP 1977 in ZPP - načelno pravno mnenje - razlogi za izpodbijanje - sprememba tožbe - zmota - čezmerno prikrajšanjeVendar uporaba novega zakona ne pride v poštev glede določb 392. in 393. člena ZPP. V njih je izpodbijanje sodne poravnave urejeno na novo in drugače, kot je veljalo pred uveljavitvijo novega zakona. Sedaj je tožba za razveljavitev sodne poravnave urejena kot posebno izredno pravno sredstvo, zanjo pa veljajo drugačni roki in tudi razlogi izpodbijanja. Zato je treba v tej zadevi šteti, da se je postopek glede nje končal takrat, ko je bila sklenjena, v obravnavanem primeru 2.4.1997. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka veljajo torej razlogi, kot so veljali v navadnem civilnopravnem sporu po prejšnji ureditvi (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 9.12.1999). Po tej ureditvi je pravna narava sodne poravnave mešana, ker vsebuje elemente pogodbe materialnega...
Sodba III Ips 110/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaNa podlagi tožbe strank za razveljavitev sodne poravnave je mogoče sodno poravnavo ali njen posamezen neodvisen del razveljaviti (392. člen in 393. člen ZPP), na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ugotoviti njeno ničnost, ni pa mogoče z izpodbijanjem sodne poravnave doseči njene spremembe.
Sodba II Ips 41/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.1995pooblaščenci - meje pooblastila - obseg pooblastila - sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - kdaj je pogodba (sodna poravnava) sklenjena - napake volje - nesporazum - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba (sodna poravnava) izpodbojnaČe je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.
Sklep III Ips 33/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.04.2004dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - varstvo konkurence - sodna poravnava o administrativni odločbi, izdani za varovanje javnega interesa - procesna razpolaganja strank - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitostiSklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku. Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave. Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak...
VSRS sodba II Ips 101/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.02.2016zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnostOZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt. Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).
Sodba II Ips 182/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.06.2011kreditni posel s tujino – registracija posla pri Banki Slovenije - opustitev registracije – ničnost kreditnega posla s tujino - odložni pogoj - izpodbijanje sodne poravnaveZKPT je za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako se je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih zato ni mogla priti v poštev.
VSRS Sodba II Ips 13/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastilaNeposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
Sklep II Ips 425/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2000res transacta - priznanje očetovstva - izpodbijanje sodne poravnave - zakonski spori - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo - spori iz razmerij med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva s sporazumom strank - razpolaganje z zahtevkom - nedopustna razpolaganja - učinki sodne poravnaveDržavno tožilstvo RS je z zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno izpodbijati odločitev sodišča v zvezi z dovolitvijo ali zavrnitvijo sodne poravnave. Pri tem sme uveljavljati razloge, s katerimi se utemeljuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne pa razlogov za tožbo za razveljavitev sodne poravnave.

Izberi vse|Izvozi izbrane