Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 130cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba in sklep II Cp 849/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.01.2000ustanovitelj - vpis v sodni registerVpis spremembe ustanovitelja v sodni register ima deklaratoren učinek. 
VSL sklep IV Cpg 654/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.04.2014sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodbaKer je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
VSM sklep Cpg 193/95Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.06.1995predlog za vpis v sodni register - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnitev ali zavrženje predlogaRegistrsko sodišče mora opraviti predhodni preizkus, ali je zahteva za vpis formalno pravilna. V okviru preizkusa procesnih predpostavk mora oceniti skladnost predloga za vpis s določili 29. člena zakona o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94, v nadaljevanju ZSReg) - torej tudi skladnost z določili uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ter zakona o nepravdnem postopku. V primeru neuspešnega poteka roka za odpravo pomanjkljivosti sodišče predlog za vpis zavrže. Kadar pa gre za napačen predlog firme in ga stranka na poziv registrskega sodišča ne popravi, sodišče predlog za vpis zavrne - prvi in drugi odstavek 30. člena ZSR. Prav tako sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register, če je predlog v nasprotju z materialno-pravnimi določili zakona o gospodarskih družbah, ali z določili družbene pogodbe. 
VSL sklep IV Cpg 981/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.09.2013družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslovDoločba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra. Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
VSK Sklep Cpg 190/2017Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek09.11.2017družbeniška tožba - uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe s strani družbenikov - dopustnost družbeniške tožbe - umik tožbe - materialnopravne posledice umika tožbe - (objektivna) sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - sklep da se sprememba tožbe ne dovoliDružbeniška tožba je izjema v sistemu in po svoji naravi subsidiarna, kar pomeni, da pride v poštev, kadar odpovejo druge možnosti, ki jih ima družbenik v družbi za dosego svojih legitimnih interesov. Prav zato ZGD-1 v 503. členu določa (negativne) pogoje za vložitev take tožbe. Le če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, ima družbenik pravico vložiti tožbo sam. Za tožbo, ki je umaknjena, se šteje kot da nikoli ni bila vložena. Pogoj, "da tožba ni bila vložena" je zato izpolnjen in bi moralo sodišče prve stopnje tožbo vsebinsko obravnavati.
VSM sklep Cpg 565/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.01.1995izključitev in izstop družbenika - poslovni delež - začasna odredbaTožeča stranka ima v primeru izstopa iz gospodarske družbe po 4. odst. 436. člena ZGD pravico do vračila tržne vrednosti svojega deleža. 
VSL sklep IV Cpg 802/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.11.2011interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v registerRegistrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
VSK sklep Cpg 239/2008Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek08.05.2009izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - obličnost napovedi izpodbojne tožbe – smiselna uporaba določb izpodbojnostiZGD-1 v prvem odstavku 397. čl. predpisuje strogo obličnost napovedi izpodbijanja, ki pa glede na smiselno uporabo teh določb pri izpodbijanju sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo v tako strogi formalizirani obliki ni nujna.
VSL sklep III Cp 1484/2001Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2001izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje postopka - pravno nasledstvo - odgovornost družbenika - načelo obveznosti vpisa v sodni register - načelo zaupanjaZa vpisovanje v sodni register veljata načelo obveznosti vpisa in načelo zaupanja v podatke, vpisane v sodni register. Izjava pritožnice - družbenice dolžnika (družbe z omejeno odgovornostjo), ki je bil izbrisan iz sodnega registra v skladu z določbami ZFPPod, da je iz družbe izstopila že pred izbrisom, kar je drugi družbenik potrdil, pri čemer je pritožnica še vedno vpisana v sodni register kot družbenica, zato ne izključuje njene odgovornosti za obveznosti družbe po izbrisu.
VSL sklep II Ip 2003/2010Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek16.06.2010pravno nasledstvo – ugovor pasivnosti – uveljavljanje ugovoraDolžniku je treba po izdaji odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 dati možnost uveljavljanja ugovora po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
VSL sklep III Cp 6166/2006Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.11.2006izbris družbe - odgovornost družbenikov - pasivni družbenikKot 50% družbenik je imel drugi dolžnik možnost in dolžnost da vpliva na poslovanje družbe in da se seznani z dejanskim obsegom premoženja in obveznostmi izbrisane družbe ter bi lahko dosegel tudi redno prenehanje družbe, zato njegov položaj nikakor ni primerljiv s položajem delavcev, ki so po sili razmer v tranzicijskem obdobju postali delničarji v prezadolženih družbah, katere so bile kasneje izbrisane iz sodnega registra, kot to skuša prikazati pritožba. Dejstvo, da drugi dolžnik svoje možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe ni izkoristil, ne pomeni, da je bil pasiven družbenik v smislu ustavne odločbe, temveč pomeni zgolj to, da ni ravnal z zahtevano stopnjo skrbnosti. 
VSRS Sodba III Ips 103/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.03.2017dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - prisotnost družbenika na skupščiniDoločba 397. člena ZGD-1 izrecno razlikuje med situacijo, ko je delničar navzoč na skupščini, in situacijo, ko na njej ni navzoč. Zakon torej fizični prisotnosti na skupščini pripisuje določen pomen. Namen napovedi izpodbijanja kot take je v tem, da ima skupščina možnost, da prepreči izpodbijanje svojega sklepa s tem, da ga spremeni ali nadomesti z drugim sklepom oziroma da ga vnovič obravnava in razveljavi. Skupščina je prostor za neposredno izmenjavo, soočenje in obravnavanje različnih stališč, pojasnil in argumentov v zvezi s predlogi sklepov oziroma sprejetimi sklepi. Namen napovedi izpodbijanja je torej najbolj varovan takrat, ko je izpodbijanje napovedano na sami skupščini.Ni videti prepričljivih razlogov, zakaj bi v tem pogledu za družbo z omejeno odgovornostjo veljala manj stroga ureditev kot za delniško družbo. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se posledično glasi, da se mora pravilno vabljeni družbenih udeležiti same skupščine in na...
VSC Sklep III Cpg 137/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek26.09.2018tožba na ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes - delitev poslovnega deležaDružbenik ima pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva.
VSRS sklep II Ips 313/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.05.2016pogodba o prodaji poslovnih deležev - razlaga pogodbe - pogodbena volja - skupen namen pogodbenikov - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - trditvena podlaga - pravilna uporaba materialnega pravaVsaka pogodba je predmet razlage. Odločitev o tem, ali bo sodišče pogodbo zgolj razlagalo z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil (kar sta storili nižji sodišči), v kolikšni meri bo besedilo razlagalo v luči temeljnih načel obligacijskega prava (in s tem preseglo golo jezikovno razlago) ali pa bo celo seglo tudi v sfero dejanskega (z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov), je odvisna od trditvene in dokazne ponudbe strank. Odločitev sodišča, ali in v kolikšni meri bo uporabilo metodo iz drugega odstavka 82. člena OZ, je pravna odločitev. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Ta pravna odločitev je odvisna od tega, ali subjektivna volja sploh lahko prevlada nad izjavo. Odločitev je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa so dejanske narave, kar pomeni, da jih mora stranka konkretizirano navesti (npr. trditve o okoliščinah pogajanj; o zunanjih okoliščinah, ki tvorijo kontekst izjave; o dodatnih dogovorih, ki lahko...
VSL sodba I Cpg 1115/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.01.2012odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij – refleksna škoda – aktivna legitimacija družbenika – samostojno pravno varstvo – korporacijskopravna pravila – vrednost spornega predmetaDružbenik po ZGD ni imel aktivne legitimacije, da bi škodo zaradi izgubljenega dobička družbe uveljavljal v svojem imenu in za svoj račun, pa četudi se je ta škoda v posledici odrazila tudi na njegovem premoženjskem položaju. Aktivne legitimacije za uveljavljanje takšne škode (v svojem imenu in za svoj račun) družbeniki niso pridobili niti z uveljavitvijo ZGD-1, ki je v 503. členu uredil družbeniško tožbo (actio pro socio). Za refleksno škodo družbenik nima samostojnega pravnega varstva, pač pa jo lahko uveljavlja le za račun družbe. Družbenica je pri uveljavljanju bodisi odškodninskih zahtevkov na podlagi 131. člena OZ bodisi obogatitvenih zahtevkov na podlagi 190. člena OZ bistveno omejena. Vsekakor ni nikakršne osnove za nekakšno skupinsko odgovornost v smeri „da so vse tri tožene stranke z medsebojnim delovanjem oškodovale tožečo stranko oziroma bile na njen račun obogatene“. Družbenik je v pravnem razmerju samo z družbo, katere družbenik je,...
VSM sklep Cpg 433/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek23.12.1996začasna odredba - poslovni delež - krajevna pristojnostPo IV. odstavku 416. člena ZGD pogodbe lahko tožnik - družbenik v družbi, zahteva, da se prodaja poslovnega deleža, brez njegovega soglasja, drugemu družbeniku - tožencu prepreči, in po III. odstavku 436. člena ZGD, naj se drugi družbenik iz družbe izključi. Tožnik lahko torej s tožbo zahteva samo ugotovitev, da prodaja in zastava poslovnega deleža nista dopustni, in da se razmerje med družbeniki na novo oblikuje tako, da se drugi družbenik izključi. Izdaja začasne odredbe je po 2. točki II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih nujna zadeva, II. odstavek 262. člena ZIP pa še izrecno določa, da če je uveden postopek, je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. 
VSL sodba I Cpg 645/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.12.2000razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznostiV ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen). 
VSL sklep I Cpg 951/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.11.2009začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanjaGlede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
VSL sklep III Cp 257/2005Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.04.2005izvršba - izbris firmeDružbenik, ki izpodbija domnevo iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod in uveljavlja svojo pasivnost, mora dokazati, da je storil vse, kar bi lahko, da bi poplačal terjatev upnika, sicer odgovarja za obveznosti izbrisane družbe. Dolžnica, ki je sodelovala pri nastanku obveznosti in je vedela, da obveznosti niso poravnane, obenem pa se je zavedala svojega (50%) solastništva v gospodarski družbi tega ni dokazala, zato odgovarja za obveznosti izbrisane gospodarske družbe. 
Sklep II Ips 287/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.1999ničnost sklepov skupščine - postopek in roki uveljavljanja ničnostiNičnost sklepov skupščine d.d. ali d.o.o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih (registrskih, izvršilnih) ni mogoče obravnavati roka iz 360. čl. ZGD.

Izberi vse|Izvozi izbrane