Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 179/99Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.01.2000družbena pogodba - nasprotovanje morali - družba z omejeno odgovornostjo - sprememba družbene pogodbe - ničnost sklepov skupščine - sklep družbenikov - avtonomija večjih strankDoločilo o tričetrtinski večini iz prvega odstavka 450. člena ZGD je razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo, družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino in tako tudi za soglasje. Takšnega dogovora posamezni družbenik enostransko ne more spremeniti, saj bi se s tem izjalovil osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Če pa bi kateri družbenik ne ravnal v interesu družbe, ji povzročal škodo ali oviral njeno redno delovanje, grobo kršil pogodbena določila in tako dalje, pa ima prizadeti družbenik pravico zahtevati izključitev takega družbenika v skladu z določili družbene pogodbe oziroma s tožbo na sodišču, kot je to določeno v prvem in tretjem odstavku 436. člena ZGD. Kršitev temeljnega smotra družbe z enostranskim izključevanjem enega družbenika v škodo drugega družbenika se vsekakor...
VSK sklep R 5/97Višje sodišče v KopruCivilni oddelek22.01.1997spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o izključitvi družbenika iz družbe - civilnopravni sporZa reševanje spora o izključitvi družbenika iz družbe, ki je civilni in ne premoženjski spor, je stvarno pristojno okrožno sodišče. Okrajna sodišča so pristojna za reševanje le tistih civilnih sporov, ki so navedeni v 2. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS), v vseh drugih civilnopravnih sporih pa so pristojna okrožna sodišča (1. tč. 2. odst. 101. čl. ZS). 
VSK sklep I Cpg 11/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek06.10.2005prenehanje družbe po skrajšanem postopku - ugovor - oškodovanecPo določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe. 
VSC Sodba in sklep Cpg 199/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek10.01.2018ničnost - pogodba o prenosu poslovnega deležaNa podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.
VSL sodba III Cp 2662/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.10.2014izključitev iz zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - družbenik zavarovanca - materialno pravo - pogodbeno pravo - splošni zavarovalni pogojiZavarovalna pogodba s splošnimi pogoji predstavlja materialno pravo in jo je potrebno uporabiti tako, kot je v njej dogovorjeno. Določba 1. odstavka 953. člena OZ izrecno dopušča v okviru pogodbene svobode izključitev posameznih rizikov iz zavarovanja odškodninskih zahtevkov.Zavarovalno pogodbo s toženo stranko je sklenila družba ..., katere družbenik do višine 50 % je tožnik že od 10. 11. 2008, torej tudi v času škodnega dogodka 29. 1. 2011. Zavarovalno kritje zato ni podano, ker so po določbi 11. točke 3. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zavarovanca in njegovih svojcev ter družbenikov zavarovanca ter njihovih svojcev.
VSL sodba in sklep I Cpg 651/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.09.2010izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenikaDružbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe. Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja...
VSL Sklep IV Cpg 455/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.07.2018zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega pravaPersonalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
VSL sklep II Cp 216/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.02.1999imenovanje revizorja - sodna pristojnost - pravila nepravdnega postopka - pravila pravdnega postopka - gospodarske statusne zadeve - pravice delničarjaV primerih, ko Zakon o gospodarskih družbah predvideva sodno pristojnost pri odločanju o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb (gospodarske statusne zadeve; 100. čl., prvi odst. 117. čl., drugi odst. 141. čl., drugi odst. 163. čl., tretji odst. 194. čl., drugi odst. 195. čl., prvi odst. 237. čl., 251. čl., prvi in drugi odst. 267. čl., tretji odst. 284. čl., 294. čl., drugi odst. 335. čl., 447. čl., četrti odst. 485. čl., četrti in peti odst. 486. čl., tretji odst. 489. čl., prvi odst. 529. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD), odloča sodišče glede na naravo teh zadev po pravilih nepravdnega postopka. V primerih uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja sklepov skupščine, zahtevkov na izključitev in izstop družbenika ter zahtevkov za prenehanje družbe (prvi odst. 108. čl., drugi odst. 343. čl., 362. čl., prvi in drugi odst. 364. čl., prvi odst. 365. čl., prvi in drugi...
Sodba in sklep II Ips 723/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.2010izstop družbenika – izplačilo poslovnega deleža – izbris družbe iz sodnega registra – družba z omejeno odgovornostjoSporazum, da toženca postaneta edina družbenika družbe, ne pomeni nič drugega kot to, da družbenik izstopi iz družbe, s čimer preneha njegov poslovni delež in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Kar zadeva razmerje med družbo in izstopajočim družbenikom, mora družba družbeniku (tožniku) izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, ki je v konkretnem primeru tolikšna, za kolikršno so se pravdne stranke dogovorile s pogodbo.
VSRS Sklep II DoR 328/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.12.2017dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija družbeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podana pasivna legitimacija tožene družbe na podlagi petega odstavka 502. člena ZGD-1.
VSL sklep II Ip 3654/2009Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek10.02.2010izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenikaZa odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
VSM sklep Cpg 276/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.08.1996prenos poslovnega kapitala - zastavna pravica - začasna odredba - odsvojitev poslovnega deleža - zastava - primernost izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevekDružbenik s 50% poslovnim deležem v skladu s 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik nadaljnih 50% poslovnega deleža, zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi družbenik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo. Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. 
VSL sodba in sklep I Cpg 891/2007Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.09.2008univerzalno pravno nasledstvo - procesno pobotanje - aktivna legitimacija družbenikaPravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oziroma ta sploh ni bil postavljen), je utemeljen. 
VSL sklep IV Cpg 1478/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.11.2015udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravicePritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
VSK sklep I Cpg 261/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.10.2006vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanjeRes je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT. 
VSL Sodba I Cp 1533/2000Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.10.2000družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbeRes je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb. S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena...
Sklep II DoR 29/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.01.2010dopuščena revizija - vsebina sklepa skupščine - izključitev in izstop družbenika - sprememba družbene pogodbe - pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, ki opredeljuje pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža kot ceno, po kateri bi bil skrben gospodarstvenik pripravljen kupiti poslovni delež, upoštevajoč pri tem obseg družbinega premoženja in gospodarsko uspešnost ter potencial družbe, v slednjem primeru zlasti donosnost njenega (osnovnega) kapitala in obseg njenih prihodkov ter njun trend v zvezi s tem, upoštevajo pri tem tudi stopnjo (ne)likvidnosti kapitalskih deležev družbe z omejeno odgovornostjo in obseg udeležbe v osnovnem kapitalu, ki jo v zvezi s tem predstavlja poslovni delež izstopajočega oziroma izključenega družbenika, zakonit, oziroma, - ali je opredelitev ocenjene vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz spremembe družbene pogodbe in kot je navedena v prejšnji alineji, sprejeta z izpodbijanim sklepom skupščine, v skladu z ZGD-1, - ali je takšna dispozicija (t.j. opredeljevanje...
VSL sklep IV Cpg 9/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.01.2012prekinitev postopka vpisa izbrisa družbenika – skupščinski sklep o izključitvi družbenikaOdločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča.
VSL sodba in sklep II Cp 849/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.01.2000ustanovitelj - vpis v sodni registerVpis spremembe ustanovitelja v sodni register ima deklaratoren učinek. 
VSL sklep IV Cpg 654/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.04.2014sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodbaKer je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.

Izberi vse|Izvozi izbrane