Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep I Cpg 720/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2017zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe - poslovodenje - odpoklic poslovodje - prepoved razpolaganja z deležem - korporacijska upravičenja - odvzem glasovalne pravice na skupščini - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - test reverzibilnostiPrepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi po trditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika. Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika. Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo. Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.
VSL sklep I Cpg 1734/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.04.2016skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – poslovni delež v družbi – delitev poslovnega deleža – soglasje drugega družbenika – prenos poslovnega deleža – legitimacijski učinek prenosa poslovnega deleža – izključitev družbenika – podredni tožbeni zahtevek – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes – nedopustnost ugotovitvenega zahtevka – ugotovitvena tožbaDoločba 482. člena ZGD-1 ureja odnos družbenika (pridobitelja) do gospodarske družbe. Ureja časovni trenutek, od kdaj naprej učinkuje prenos deleža oziroma od kdaj naprej lahko pridobitelj uresničuje korporacijske pravice iz naslova pridobljenega poslovnega deleža, ureja torej le legitimacijski učinek prenosa imetništva poslovnega deleža. Za prenos poslovnega deleža se zahteva veljaven in perfekten zavezovalni (titulus iuris) in razpolagalni (modus aquirendi) posel. V konkretni zadevi to predstavlja dogovor o delitvi skupne lastnine (titulus) in sodna poravnava (modus). Razpolagalni pravni posel med zakoncema je lahko perfekten le, če v družbeni pogodbi ni ovire, da je potrebno soglasje drugega družbenika. In prav tako oviro zatrjuje pritožnik v 15. členu družbene pogodbe ter opozarja, da takega soglasje nikoli ni dal. Od volje drugega družbenika (tožeče stranke) je odvisno, ali bo...
VSL sklep IV Cpg 18/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.04.2008izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - manjšinski delničar - izključitev družbenika iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic - predlog za vpis pripojitve - posledice vključitve z večinskim sklepom - primerna odpravnina - pravni interes manjšinskih delničarjev - registrska zapora - predrtje registrske zapore - iztisnitev manjšinskih delničarjevV 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku. Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz...
VSRS Sklep II Ips 78/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - dopuščena revizijaV obravnavanem primeru sta v postopku za izključitev družbenika iz družbe edina družbenika družbe sklenila sodno poravnavo o izstopu A. A. iz družbe in prenosu njegovega poslovnega deleža na C. C. kot edinega preostalega družbenika te družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodno poravnavo interpretirati v luči konkretnih zadev kot izstop. Sklenjena je bila v postopku za izključitev družbenika iz družbe (z nekim popuščanjem) in kupnina ni bila dogovorjena, zato gre za izstop in ne prenos. To pomeni, da je prišlo v obravnavanem primeru do sodnega izstopa tožnika iz družbe ter prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti.
VSK sodba Cpg 299/2015Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek26.11.2015izključitev družbenika - vračilo vložka - prikrito izplačilo dobička - škodno ravnanje poslovodje družbe, ki je hkrati večinski družbenik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odkup poslovnega deleža v drugi družbi - tržna vrednost poslovnega deleža - metoda diskontiranih čistih donosov - metoda neto sredstev - premoženjska škoda - izvedensko mnenjeZa vračilo vložka (prikrito izplačilo dobička) se šteje vsakršna oblika vračila, ki ga družba zagotovi družbenikom. Pravnih poslov, ki jih družbenik sicer sklene z družbo, praviloma ne zadane prepoved vračila vložka. Izjema pa so tisti pravni posli, ki vsebujejo skrito izplačilo dobička. Gre za pravne posle, ki družbeniku zagotavljajo neustrezno protidajatev (če družba od družbenika nekaj kupi nad tržno ceno).
VSL Sklep II Cp 1242/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rokSodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka. Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven...
VSL sklep IV Cpg 945/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.09.2013pogoji za vpis izključitve družbenika - družbena pogodba – predpisan postopek izključitveČe postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.
VSK sodba Cpg 1/2010Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek21.05.2010družba z omejeno odgovornostjo - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - napoved družbenika o nameravani vložitvi tožbeSodišče je pri presoji razlogov za izključitev družbenika na podlagi sklepa skupščine vezano le na tiste stvarne razloge, ki so bili kot izključitveni razlogi podani v sklicu skupščine oz. na seji skupščine; torej tiste razloge, ki so jih imeli družbeniki na skupščini pred seboj v času, ko so odločali o izključitvi posameznega družbenika iz družbe. Obširni izključitveni razlogi, ki jih je tožena stranka navajala mimo teh razlogov šele v aktualnem pravdnem postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti pravno upoštevni, saj gre v konkretnem primeru za presojo pravilnosti in zakonitosti skupščinskega sklepa (prvi odstavek 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), ne pa za izključitev družbenika s tožbo na podlagi tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
VSL Sodba I Cpg 382/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.09.2017ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deležaDružbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva. V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
VSC sklep Cp 20/98Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek20.01.1998zavarovanje - začasna odredba - nedenarna terjatevZahtevek na izključitev toženca iz družbe ni premoženjsko pravni zahtevek. Ni ga mogoče zavarovati s prepovedjo prodaje družbinega premoženja, ker brez prepovedi prodaje družbinega premoženja ne bi bila otežena ali onemogočena izključitev toženca iz družbe. 
VSL sklep IV Cpg 574/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.05.2013registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega redaVpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
VSL Sodba II Cp 1489/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.09.2017prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - zavezanec za plačilo - sodna poravnavaPri prenosu poslovnega deleža na drugega družbenika je (drugače kot pri prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika iz družbe) morebitni zavezanec za izplačilo njegove vrednosti družbenik, ki je prevzemnik deleža, in ne družba.
VSL sklep I Cpg 472/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.06.2004začasna odredba - glasovalna pravicaZačasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni odredbi. 
VSC sklep II Cpg 14/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek15.02.2017pravica družbenika do informacij in vpogleda - sklep družbenikov kot procesna predpostavka - drugostopenjsko odločanje - namen v nasprotju z interesi družbe - prizadejanje občutne škodeČe zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Samo dejstvo vlaganja pravnih sredstev nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja, bodisi pred delovnim sodiščem bodisi kazenskih ovadb, tožbe na izključitev iz družbe, še ne pomeni, da bo predlagatelj kot družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe ali da bi ji prizadel občutno škodo.
VSL sodba I Cpg 860/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.2000odškodninski zahtevekOdškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki. 
VSL sklep I Cpg 201/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.03.2000začasna odredba - glasovalna pravicaNe v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja. 
Sodba III Ips 9/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.04.2012družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - družbenikDolžnost napovedi izpodbijanja veže tudi družbenika d.o.o.Namen ureditve napovedi vložitve izpodbijane tožbe je toliko bolj varovan z napovedjo, ki jo družbenik vloži pred sprejetjem skupščinskega sklepa.
Sodba in sklep II Ips 350/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.08.1997prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje1. S tožbo ni mogoče zahtevati izvedbe likvidacijskega postopka. 2. Zahtevku za prenehanje družbe po 455/II. členu sodišče ugodi, če ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Ker zakon ne pove, kateri so to, je to treba presoditi v vsakem primeru posebej. Lahko so to tudi razlogi, ki so podlaga za izstop iz družbe ali izključitev iz nje. 3. Ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa.
VSK sodba I Cpg 189/2000Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek21.12.2000prenehanje družbe - razlogČe doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren. 
VSL sodba I Cp 51/94Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.10.1994družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - oblike sklepanja - vsebina pogodbe - sodelovanje - skupna vlaganja - stvarni vložek - delitev dobička - obličnost pogodbe - teorija realizacije - odpoved družbene pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvihCivilnopravna družbena pogodba oz. družba nista urejeni v naših predpisih, zato je potrebno zanjo uporabiti pravna pravila ODZ, in sicer njegovega sedemindvajsetega poglavja - pogodba o skupnosti imovine. Bistvena značilnost družbene pogodbe je sodelovanje dveh ali več oseb z določenim namenom (paragraf 1175 ODZ). Za ustanovitev družbe ni potrebna kakšna oblika, razen v primerih, če se pogodbeni stranki oz. stranke dogovorijo, da vlagata v družbo ali vse sedanje ali vse bodoče premoženje (paragraf 1178 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Pogodba je lahko torej ustna, ni pa nujna niti ta, saj je lahko sklenjena celo s konkludentnimi dejanji. Najmanj za slednje pa je šlo med strankama, saj toženec sam priznava, da je tožnik vložil svoj kapital in delo, ko ni več delal, pa je hodil po denar, denar - dobiček pa mu je izplačeval. Pravna pravila tudi ne predpisujejo, da bi se morala družba manifestirati navzven, niti ne, če bi šlo za tiho družabništvo,...

Izberi vse|Izvozi izbrane