<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep III Ip 3562/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:III.IP.3562.2014

Evidenčna številka:VSL0083897
Datum odločbe:23.10.2014
Senat, sodnik posameznik:Elizabeta Žgajnar (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), Stanko Rapé
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:izvršba na podlagi verodostojne listine - arbitražni sporazum - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - zavrženje predloga za izvršbo - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost arbitraže - veljavna zakonska ureditev - novela ZIZ-J - sodna praksa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enakost pred zakonom

Jedro

Trenutno veljavna zakonodaja v primeru dolžnikove vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišču ne omogoča ustavitve izvršilnega postopka, razveljavitve sklepa o izvršbi in zavrženja predloga za izvršbo niti v primeru, ko se je upnik v predlogu za izvršbo v rubriki „dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ skliceval na arbitražni sporazum.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 23. 4. 2014 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj (1. točka izreka), ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko sklepa po pooblaščencu vlaga pritožbo upnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Kot bistveno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njegovo sklicevanje na arbitražni sporazum in pristojnost Stalne arbitraže pri GZS ter predlaga razveljavitev dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zavrženje predloga za izvršbo zaradi nepristojnosti. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena dolžniku, ki nanjo pravočasno po pooblaščencu odgovarja, predlaga njeno zavrnitev ter naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo upniku. Stroške tudi priglaša.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izpodbijanega sklepa odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje. Glede na vsebino predloga za izvršbo, v katerem je pri rubriki dogovorjena krajevna pristojnost pravnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora zapisano Okrajno sodišče v Ljubljani, je sodišče prve stopnje pravilno določilo kot krajevno pristojno sodišče v Ljubljani (stvarno pristojno je glede na to, da gre za gospodarski spor, lahko le okrožno sodišče). Zavzemanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje v okviru odločanja o ugovoru dolžnika upoštevalo v isti rubriki („dogovorjena krajevna pristojnost pravnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“) navedeni arbitražni sporazum, je glede na veljavno zakonodajo neutemeljeno.

7. Sedaj veljavni ZIZ v 62. členu ureja situacijo, ko dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ko je sklep o izvršbi enkrat izdan, lahko sodišče o vloženem ugovoru odloča zgolj tako, kot to določa 62. člen ZIZ, torej zgolj na dva načina: 1. če je ugovor obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odloči, da naj se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (kot v konkretnem primeru, pri čemer upnik v pritožbi ne zatrjuje, da bi bil ugovor neobrazložen, višje sodišče pa po opravljenem uradnem preizkusu ugotavlja, da je ugovor dolžnika obrazložen), 2. če pa ugovor ni obrazložen, ga sodišče zavrne (drugi in peti odstavek 62. člena ZIZ). Torej v tej fazi postopka ni mogoče razveljaviti sklepa o izvršbi v celoti in zavreči predloga za izvršbo (primerjaj s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II Ips 12/2008 z dne 10. 12. 2009).

8. Pritožba sicer zavzema materialnopravno pravilno stališče, da se upnik s samo vložitvijo predloga za izvršbo ni avtomatično konkludentno odpovedal arbitražnemu sporazumu, vendar pa glede na zgoraj navedeno trenutno veljavna zakonodaja ob vložitvi obrazloženega ugovora ne omogoča pravne posledice, za kakršno se zavzema upnik, namreč razveljavitve sklepa o izvršbi v celoti in zavrženja predloga za izvršbo. Ko bodo zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje določb besedila novega 41. člena ZIZ (ki je bil sprejet z novelo ZIZ-J, veljati pa še ni začel), bo glede na določbo osmega odstavka tega člena upnik lahko, če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Do uveljavitve navedene določbe izvršilno sodišče v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine take možnosti nima. Bo pa moralo Okrožno sodišče v Ljubljani po prejemu zadeve upoštevati določbo 19. člena ZPP, po kateri mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (19. člen ZPP).

9. Slediti tudi ni mogoče pritožbenemu sklicevanju upnika na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1465/2003 z dne 11. 9. 2003. Sodna praksa v Republiki Sloveniji namreč ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih - ZS sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, v skladu z Ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava ter na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Poleg tega na podlagi enega primera tudi ni mogoče sklepati, da gre za ustaljeno sodno prakso, glede citirane odločbe višjega sodišča pa je treba ugotoviti, da sploh ne gre za v bistvenem podoben primer. V citirani zadevi je sodišče namreč zavrnilo predlog, da se Okrožno sodišče v Ljubljani izreče za nepristojno zaradi pristojnosti arbitraže, saj tožeča stranka pristojnosti arbitraže ni pravočasno uveljavljala. Res je sicer, da je sodišče v obrazložitvi citiranega sklepa zavzelo stališče, da bi tožeča stranka pravočasno uveljavlja ugovor pristojnost arbitraže, če bi sporazum o arbitraži priložila že predlogu za izvršbo in bi ga tudi izrecno uveljavljala. Vendar je v zvezi s tem je treba ugotoviti dvoje: 1. sedanja ureditev vlaganja predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne omogoča prilaganja sporazuma o arbitraži predlogu za izvršbo, tako da navedena odločba (tudi če bi šlo za v bistvenem podoben primer in ustaljeno sodno prakso) ne bi bila relevantna, in 2. da iz obrazložitve citiranega sklepa ne izhaja, da bi sodišče v primeru pravočasnega uveljavljanja arbitražnega sporazuma v predlogu za izvršbo lahko ravnalo kakorkoli drugače, kot je urejeno v 62. členu ZIZ. Obrazložitev citiranega sklepa je mogoče razumeti (tudi) tako, da se pravočasno uveljavljani in priloženi arbitražni sporazum lahko glede nepristojnosti sodišča upošteva v kasnejšem pravdnem postopku, ki na podlagi ugotovitve, da je ugovor dolžnika obrazložen, sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine.

10. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 5. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana že zato, ker ne gre za situacijo, v kateri bi izvršilno sodišče v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo (oziroma sklep), nepravilno odločilo, da je pristojno, temveč je z izpodbijano 2. točko izreka sklepa odločilo, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. V zadevi torej še ni bilo odločeno. Taka odločitev tudi ne pomeni, da bo navedeno sodišče v pravdnem postopku odločalo, tudi če v okviru obveznosti po 19. členu ZPP ugotovi, da za odločanje ni pristojno. Sodišče prve stopnje je kot krajevno in stvarno pristojno sodišče odločalo o predlogu za izvršbo ter o ugovoru zoper sklep o izvršbi ter sprejelo edino zakonsko mogočo odločitev v primeru vloženega utemeljenega ugovora.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne pomeni, da se je s tem upnik konkludentno odpovedal arbitraži, glede na dostopne strokovne članke(1) višje sodišče sprejema stališče, da je mogoče, da se z dogovorom o arbitraži pogodbeni stranki želita izogniti rednemu pravdnemu postopku, ne pa tudi postopku vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vendar pa sprejemanje takega stališča ne pomeni, da lahko nasprotno veljavnim določbam ZIZ upnik z navedbo arbitražnega sporazuma v rubriki „dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ doseže ustavitev izvršilnega postopka, razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrženje predloga za izvršbo. Upnikovo pritožbeno sklicevanje na neprilagojenost obrazca predloga za izvršbo zasledovani posledici, samo potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Sklicevanje upnika na zavzemanje slovenske pravne teorije za to, da bi do ustreznega oblikovanja obrazca za vložitev predloga za izvršbo sodišče dopustilo upniku, da se na obstoj arbitražnega sporazuma sklicuje v rubriki o dogovoru o krajevni pristojnosti, za sodišče ni zavezujoče, niti ni skladno z veljavnimi določbami ZIZ.

12. Neutemeljena je pritožbena navedba, da gre za kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije, če se lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine na predpisanem obrazcu sklicuje samo na dogovor o krajevni pristojnosti, ne pa tudi na dogovor o arbitraži. Upnik zmotno meni, da gre za različno obravnavanje bistveno podobnih situacij. Situacija uveljavljanja dogovorjene krajevne pristojnosti pravdnega sodišča v primeru vložitve ugovora in situacija uveljavljanja sklenjenega arbitražnega sporazuma si med sabo nista v bistvenem podobni, saj gre v enem primeru zgolj za določitev krajevno pristojnega sodišča (stranki ne moreta izbrati stvarno pristojnega sodišča oziroma tudi označene stvarne pristojnosti sodišče pri odločitvi o tem, katero sodišče bo v pravdnem postopku odločalo, ne upošteva), pri arbitražnem sporazumu pa gre za izključitev sodne pristojnosti. Prav tako gre za povsem različni situaciji glede na to, da zakon ureja situacijo v zvezi z določitvijo krajevno pristojnega sodišča, situacije v zvezi z uveljavljanjem sklenjenega arbitražnega sporazuma pa ne, pri čemer se upnik zavzema za postopanje, ki po vloženem ugovoru zakonsko ni predvideno. Glede na to, da sodišče ni obravnavalo enakih situacij različno, temveč gre za različne situacije, ki jih tudi zakon obravnava različno, sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

13. Glede na to, da je višje sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani, se višje sodišče ne opredeljuje do trditev v pritožbi, ki se nanašajo na vprašanje stroškov ugovornega postopka. O ugovornih stroških sodišče prve stopnje namreč ni odločalo, zato to vprašanje tudi ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.

14. Pritožnik podredno opozarja, da bi ga moralo sodišče v primeru, če je ocenilo, da glede na predložene podatke v spisu ne more odločiti o njegovem ugovoru o pristojnosti, pozvati k dopolnitvi vloge po 108. členu ZPP, ter posledično zatrjuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče ugotavlja, da take kršitve sodišče prve stopnje ni zagrešilo, saj glede na določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ ni imelo podlage, da bi sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev, kot jo je, zato tudi pozivanje k predložitvi dodatnih podatkov za odločitev o upnikovem ugovoru o pristojnosti, ni bilo potrebno.

15. Višje sodišče ugotavlja, da ni podana niti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, čeprav se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo do zatrjevanega arbitražnega sporazuma. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi v obsegu, razvidnem iz izreka sklepa, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Glede na vsebino predloga za izvršbo, ki v rubriki „dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ vsebuje tudi navedbo o Okrajnem sodišču v Ljubljani, je odločitev sodišča prve stopnje skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ pravilna, prav tako pa tudi obrazložena v tolikšni meri, da jo je bilo mogoče preizkusiti. Glede na to navedena kršitev ni podana.

16. Ostale pritožbene navedbe za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

--------

Op. št. (1): M. Vrtačnik in V. Gorjup-Zupančič, Arbitraža in izvršba na podlagi verodostojne listine, Pravna praksa št. 45/2013, str. 9, A. Galič, Arbitraža in izvršba na podlagi verodostojne listine, Pravna praksa, št. 3-4/2004, str. 4-6, K. Plauštajner, Arbitraža in izvršba na podlagi verodostojne listine, Odvetnik, št. 45/2009, str. 17, T. Andree Prosenc, Arbitražna klavzula? Ne, hvala, Odvetnik, št. 44/2009, A. Galič, Plačilni nalog in izvršba na podlagi verodostojne listine ter arbitraža, Zbornik znanstvenih razprav, letn. 72 (2012), str. 49-78.


Zveza:

URS člen 14, 14/2. ZIZ člen 41, 41/8, 62, 62/2. ZPP člen 19, 19/1, 108, 108/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-5, 339/2-14. ZS člen 3, 3/1.
Datum zadnje spremembe:
02.06.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4NDI0