<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep I Cpg 619/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CPG.619.2009

Evidenčna številka:VSL0055690
Datum odločbe:02.09.2009
Področje:PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:izključitev družbenika iz družbe - sodna izključitev družbenika iz družbe - regulacijska začasna odredba

Jedro

Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, z naslednjo vsebino:

" 1. Družbi A.A., d.o.o., se od izdaje začasne odredbe do pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe iz tega spora:

prepoveduje odtujitev in obremenitev premičnin, to je zalog, strojev, izdelkov, polizdelkov, orodja, avtomobila z reg. št. 1, avtomobila z reg. št. 2, avtomobila z reg. št. 3, avtomobila z reg. št. 4, avtomobila z reg. št. 5, avtomobila z reg. št. 6, avtomobila z reg. št. 7, avtomobila z reg. št. 8, avtomobila z reg. št. 8, avtomobila z reg. št. 10, avtomobila z reg. št. 11 in ostalih avtomobilov, ki so last družbe A.A., d.o.o. oziroma se nahajajo v prostorih družbe A.A., d.o.o. na naslovu XX in na naslovu YY z zaznambo prepovedi v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin ter hrambo teh stvari na sedežu družbe ter zaznambo prepovedi pri upravnem organu, ki vodi evidenco lastnikov motornih vozil

prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. ZZ S – stavbišče v izmeri 745 m2, vpisani pri vl. št. WW k.o. B.B. last družbe A.A., d.o.o. do celote z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v B.B.

2. Ugovor in pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži izvršitve.

3. Tožena stranka C.C. je dolžna tožeči stranki D.D. v 15 dneh povrniti stroške tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo“.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da začasno odredbo izda; podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da se pri odločitvi ni opredelilo do zatrjevane verjetnosti tožnikove terjatve na izključitev družbenika iz družbe in da ni upoštevalo materialnopravnih posledic sodbe na izključitev kateregakoli od družbenikov, ki se sodno izključujeta iz družbe. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje njenemu stališču, da v primeru spora med družbenikoma, v katerem drug drugega izključujeta iz družbe, poslovodja ne sme sprejemati takih odločitev, ki bi zavirale poslovanje družbe ali celo zmanjševale njeno premoženje. Če sprta družbenika ne dosežeta enotnega soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Pravilno je pritožničino stališče, da bo tisti izmed dveh družbenikov, ki bo v konkretnem primeru s sodno odločbo izključen iz družbe, upravičen do vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju na dan izključitve. Pri tem sicer zmotno meni, da je izključenemu družbeniku dolžan izplačati njegov delež družbenik, ki bo v družbi ostal, saj je v tem primeru dolžnik za izplačilo sama družba (6. odstavek 502. člena ZGD-1). Ne glede na zmotno pravno stališče o materialnopravnih posledicah izključitve družbenika, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je v primeru, če poslovodja v teku spora ne izpolnjuje svojih dolžnosti v cilju obstoja in delovanja družbe, pač pa družbo izčrpava, tako ravnanje lahko škodljivo tako za družbo, saj vodi k njenemu prenehanju, glede katerega pa družbenika nista dosegla soglasja, kot za družbenika, če se s tem zmanjšuje vrednost njunega deleža. Z začasno odredbo v cilju ohranjanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo. Ex lege z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika v družbi in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (1. odstavek 502. člena ZGD-1), vpis izključitve družbenika v sodnem registru pa lahko preostali družbenik doseže s predlogom na podlagi pravnomočne sodbe (2. točka 2. odstavka 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register). Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila zaradi ravnanj tožene stranke v primeru, da bo izključena iz družbe, izvedba vpisa izključitve družbenika oteževana ali onemogočena. Zato začasna odredba v zavarovanje njene nedenarne terjatve ni potrebna niti ni utemeljena. Šele v pritožbi pa zatrjuje, da želi z začasno odredbo zavarovati terjatev, ki ji bo nastala do tožene stranke po pravnomočni odločitvi sodišča o izključitvi enega družbenika iz družbe. Navedena dejstva so neupoštevne pritožbene novote, sicer pa tudi v nasprotju s predlogom, da naj začasna odredba velja do pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe v sporu na izključitev tožene stranke kot družbenika. Pritožnik z navedbami v pritožbi o materialnopravnih posledicah pravnomočne sodbe o izključitvi družbenika, ki je v izplačilu vrednosti deleža, nakazuje na namen zavarovanja denarne terjatve. Vendar v primeru, da bo en družbenik izključen iz družbe, zgolj na tej podlagi tožeči stranki ne bo nastala terjatev do tožene stranke, pač pa bo na tej podlagi nastala terjatev izključenega družbenika do družbe za izplačilo vrednosti njegovega poslovnega deleža, zato pogoji za izdajo začasne odredbe tudi po tej podlagi ne bi bili podani. Pri tem pritožbeno sodišče pritožniku še odgovarja, da predlagane začasne odredbe v zvezi z zatrjevanimi dejstvi v predlogu ni mogoče presojati kot sredstvo zavarovanja tožnikove terjatve zoper toženo stranko kot poslovodjo družbe, saj tožeča stranka njene izdaje ni predlagala v zvezi z zahtevkom zoper poslovodjo (3. odstavek 503. člena ZGD-1). Take tožbe ni niti vložila niti napovedala, izdajo začasne odredbe pa je predlagala zoper toženo stranko izključno v sporu zaradi njene izključitve iz družbe.

Sicer pa tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti pravilne ocene sodišča prve stopnje o neizkazanih neškodljivih posledicah izdane začasne odredbe pri nadaljnjem poslovanju družbe v delu, ki se nanaša na prepoved odtujevanja premičnin. Pritožbeno sodišče ne more kot logične sprejeti njene trditve, da bi bila prepoved prodaje zalog, polizdelkov, izdelkov in avtomobilov neškodljiva za delovanje podjetja, če se to ukvarja tudi s prodajo. Pritožnik namreč ni izkazal, da družba opravlja izključno dejavnost servisiranja viličarjev, ki jo vodi on. V primeru, če so tehnični predmeti namenjeni prodaji, se bo v primeru sodne prepovedi njihove prodaje do zaključka spora njihova vrednost zaradi tehnične zastarelosti samo zmanjševala, zato tudi iz tega razloga z izdajo začasne odredbe ne bi bil dosežen namen ohranitve vrednosti podjetja do dneva izključitve enega družbenika iz družbe.

S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, ter odločilo, da neutemeljeno pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagane začasne odredbe potrdi (2. točka 364. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).


Zveza:

ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3.
ZIZ člen 272.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ0ODgw