Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep II Cp 1242/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rokSodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka. Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven...
VSL Sodba I Cpg 328/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.09.2019d.o.o. - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev družbene pogodbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotna tožba - neopravičen izostanek z naroka - konkretiziran dokazni predlogSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da je morala tožnica v skladu z določbo 513. člena ZGD-1 kar dvakrat sodno uveljavljati svojo korporacijsko pravico do vpogleda v knjige in spise družbe iz prvega odstavka 512. člena ZGD-1, saj toženec ni ugodil njenim nesporno danim predlogom za dovolitev takšnega vpogleda, nedvomno dokazuje, da je bila tožnica aktivna pri poskusu uresničevanja svoje pravice in da ji je bila ta pravica s strani toženca kršena. Tudi v zvezi z nevložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s tem ravnanjem toženec družbi V. povzročil škodo, saj je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega in poštenega gospodarstvenika po določbi 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbo šestega odstavka 515. člena ZGD-1. Za presojo pomanjkljive skrbnosti toženca so brezpredmetne njegove navedbe, da ni pravnik. V standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika nedvomno...
VSM Sklep I Cpg 160/2019Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek04.07.2019izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - vpis izbrisa družbenika iz družbeRegistrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče...
VSRS Sklep II Ips 78/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - dopuščena revizijaV obravnavanem primeru sta v postopku za izključitev družbenika iz družbe edina družbenika družbe sklenila sodno poravnavo o izstopu A. A. iz družbe in prenosu njegovega poslovnega deleža na C. C. kot edinega preostalega družbenika te družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodno poravnavo interpretirati v luči konkretnih zadev kot izstop. Sklenjena je bila v postopku za izključitev družbenika iz družbe (z nekim popuščanjem) in kupnina ni bila dogovorjena, zato gre za izstop in ne prenos. To pomeni, da je prišlo v obravnavanem primeru do sodnega izstopa tožnika iz družbe ter prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti.
VSK Sklep Cpg 29/2019Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek04.04.2019pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - izključitev družbenika iz družbePogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. Spor o izključitvi družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 je statusni in ne premoženjskopravni spor, ki se nanaša na družbo, ustanovljeno po slovenskem pravu. O njem tudi glede na njegovo naravo ni mogoče doseči poravnave (gre za sodno izključitev, kar pomeni, da do izključitve pride šele s pravnomočnostjo sodne odločbe).
VSC Sklep II Cpg 32/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek13.03.2019začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - tožba na izključitev družbenika - regulacijska začasna odredbaČe je upnica z verjetnostjo imetnica 50 % poslovnega deleža, bi moral imeti dolžnik za njeno razrešitev kot prokuristke in za imenovanje nove poslovodje soglasje upnice kot druge, enakovredne družbenice. Ker soglasja ni pridobil, je ravnal samovoljno in je z verjetnostjo posegel v družbeniške pravice upnice. Dolžnik je z nevključevanjem upnice v soupravljanje družbe kot enakovredne družbenice tej z verjetnostjo povzročil škodo, zlasti ker zaradi tega ni bila deležna informacij o družbi, ki bi jih lahko uporabila v postopku ugotovitve in delitve skupnega premoženja. V dejanskih okoliščinah tega primera je pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma...
VSC Sklep II Cpg 205/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek30.01.2019sprememba sedeža - izključitev družbenika - vpis v sodni registerNi zakonske zahteve po vpisu točnega naslova kot sedež, tudi če ga je skupščina sprejela. Celo bolj ekonomično je, da se vpiše le kraj, med tem ko se točni naslov za pošiljanje pošte vpiše kot poslovni naslov. Predlagatelj je predložil prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe z dne 3. 10. 2018 z ugotovitvijo višine poslovnih deležev nekdanjega družbenika in sklep skupščine z dne 1. 10. 2018, da se udeleženec s 1. 10. 2018 izključi iz družbe. Bistvena je volja družbenikov v sklepu skupščine, da se udeleženca izključi iz družbe. Ali so na skupščinah sprejeti sklepi veljavni ali pa so nični oziroma izpodbojni ni predmet tega registrskega postopka.
VSC Sklep Cpg 185/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek16.01.2019načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enakost orožij - odvetniška družba - opravičljivi razlogi za izostanek - zdravniško opravičilo - javna listina - skrbnost dobrega strokovnjakaZdravniško opravičilo je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačno (lastno) presojo dejstev, ki se v njem potrjujejo. Nosilec spisa, odvetnik pooblaščene odvetniške družbe je torej nenadno in nepredvidljivo zbolel ter mu je bolezen onemogočala prihod na sporni narok oziroma sodelovanje pri procesnih dejanjih (zaslišanjih ključnih oseb). Drži, da morajo v takšnih primerih odvetniške družbe oziroma odvetniki ravnati s postroženo skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in ob zadržanosti (posamičnega) odvetnika zagotoviti njegovo nadomeščanje, vendar je pričakovanje, da bodo to lahko oziroma morali storiti v vsakem primeru, prestrogo. Odvetnik odvetniške družbe oziroma nosilec spisa, ki je imel spis pri sebi, ki je vsebinsko poznal predmetni spor, ki je imel dan pred narokom s tožencem sestanek in ki se je pripravil na aktivno sodelovanje na naroku, je namreč nenadoma in...
VSC Sodba in sklep Cpg 161/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek07.11.2018izključitev družbenika - izločitev sodnika - združevanje pravdnih postopkov - razlogi za izključitev družbenikaNeutemeljeno je stališče, da edina družbenika ne moreta biti hkrati izključena iz družbe, kar bi pomenilo, da je družba brez družbenikov, in da naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Materialno pravo rešuje tudi to skrajno možnost v zadnji alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1. Združevanje pravd v skladu s 300. členom ZPP je stvar materialnega vodstva sodišča prve stopnje in zavrnitev predloga za združitev ni razlog za izločitev sodnice po šesti točki 70. člena ZPP. Višina škode v postopku ugotavljanja razlogov za izključitev družbenika sama po sebi ni bistvena, saj ne gre za odškodninski spor. Tretji odstavek 501. člena ZGD-1 razlogov ne opredeljuje, ampak navaja le nekaj primerov. Vsi ti kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Taki primeri so res najbolj jasni, niso pa edini. Utemeljen razlog je tudi, da...
VSC Sklep III Cpg 137/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek26.09.2018tožba na ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes - delitev poslovnega deležaDružbenik ima pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva.
VSL Sklep IV Cpg 455/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.07.2018zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega pravaPersonalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
VSL Sklep IV Cp 1109/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.05.2018nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - začasna ureditev spornega razmerja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba izpodbijane odločbe - zavrnitev predloga - pojem nasilja v družini - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izpolnitev zakonskih pogojev - način sporočilaVidenje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij, do katerih prihaja med nepravdnima strankama, ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani prvega sodišča zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi. Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico.
VSL Sodba I Cpg 155/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.05.2018družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodboKaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
VSC Sklep II Cpg 51/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.04.2018začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na izključitev družbenika iz družbe - skupno premoženje zakoncevTožbo na izključitev družbenika sme vložiti ″vsak družbenik″, ne glede na delež in ne glede na to, ali je vložek vplačal v celoti. Če je upnica originarno pridobila poslovni delež, je s tem originarno pridobila korporacijske pravice, med katerimi so članske pravice in znotraj teh pravica do vložitve tožbe na izključitev družbenika.
VSC Sodba in sklep Cpg 199/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek10.01.2018ničnost - pogodba o prenosu poslovnega deležaNa podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.
VSRS Sklep II DoR 328/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.12.2017dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija družbeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podana pasivna legitimacija tožene družbe na podlagi petega odstavka 502. člena ZGD-1.
VSK Sklep Cpg 190/2017Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek09.11.2017družbeniška tožba - uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe s strani družbenikov - dopustnost družbeniške tožbe - umik tožbe - materialnopravne posledice umika tožbe - (objektivna) sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - sklep da se sprememba tožbe ne dovoliDružbeniška tožba je izjema v sistemu in po svoji naravi subsidiarna, kar pomeni, da pride v poštev, kadar odpovejo druge možnosti, ki jih ima družbenik v družbi za dosego svojih legitimnih interesov. Prav zato ZGD-1 v 503. členu določa (negativne) pogoje za vložitev take tožbe. Le če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, ima družbenik pravico vložiti tožbo sam. Za tožbo, ki je umaknjena, se šteje kot da nikoli ni bila vložena. Pogoj, "da tožba ni bila vložena" je zato izpolnjen in bi moralo sodišče prve stopnje tožbo vsebinsko obravnavati.
VSL Sodba I Cpg 1131/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.2017družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev konkurenčne klavzule - trditveno in dokazno breme - obrazloženost stroškovne odločitveIzključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj groba oziroma resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja. Izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo, ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo.
VSL Sodba I Cpg 382/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.09.2017ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deležaDružbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva. V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
VSK Sodba Cpg 156/2017Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek21.09.2017sklic skupščine - razveljavitev sklepa skupščine - izključitev družbenika - dopolnitev tožbenih navedb - neprava sprememba tožbe - sprememba tožbe - pritožbena novotaČeprav je bil rok za sklic skupščine formalno upoštevan, so bile dejanske okoliščine takšne, da so tožniku onemogočale pravočasno seznanitev s sklicem skupščine in z dnevnim redom, ki se bo na skupščini obravnaval. Drugi pogoj za razveljavitev sklepa skupščine po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 pa je, da je kršitev zakona oziroma statuta vplivala na veljavnost sklepa. Odločilno vprašanje je torej, ali bi bil enak sklep sprejet tudi, če kršitve ne bi bilo (in bi v obravnavanem primeru tožnik pravočasno prejel vabilo).

Izberi vse|Izvozi izbrane