Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 132cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep Cpg 1319/94Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.1994začasna odredba - terjatev - oblikovalni zahtevek - izključitev družbenika iz družbeTožbeni zahtevek na izključitev družbenika iz družbe je oblikovalni zahtevek in ne terjatev v smislu določb ZIP, zato takega zahtevka ni mogoče varovati z začasno odredbo. 
VSL sodba I Cp 51/94Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.10.1994družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - oblike sklepanja - vsebina pogodbe - sodelovanje - skupna vlaganja - stvarni vložek - delitev dobička - obličnost pogodbe - teorija realizacije - odpoved družbene pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvihCivilnopravna družbena pogodba oz. družba nista urejeni v naših predpisih, zato je potrebno zanjo uporabiti pravna pravila ODZ, in sicer njegovega sedemindvajsetega poglavja - pogodba o skupnosti imovine. Bistvena značilnost družbene pogodbe je sodelovanje dveh ali več oseb z določenim namenom (paragraf 1175 ODZ). Za ustanovitev družbe ni potrebna kakšna oblika, razen v primerih, če se pogodbeni stranki oz. stranke dogovorijo, da vlagata v družbo ali vse sedanje ali vse bodoče premoženje (paragraf 1178 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Pogodba je lahko torej ustna, ni pa nujna niti ta, saj je lahko sklenjena celo s konkludentnimi dejanji. Najmanj za slednje pa je šlo med strankama, saj toženec sam priznava, da je tožnik vložil svoj kapital in delo, ko ni več delal, pa je hodil po denar, denar - dobiček pa mu je izplačeval. Pravna pravila tudi ne predpisujejo, da bi se morala družba manifestirati navzven, niti ne, če bi šlo za tiho družabništvo,...
VSM sklep Cpg 565/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.01.1995izključitev in izstop družbenika - poslovni delež - začasna odredbaTožeča stranka ima v primeru izstopa iz gospodarske družbe po 4. odst. 436. člena ZGD pravico do vračila tržne vrednosti svojega deleža. 
VSM sklep Cpg 193/95Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.06.1995predlog za vpis v sodni register - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnitev ali zavrženje predlogaRegistrsko sodišče mora opraviti predhodni preizkus, ali je zahteva za vpis formalno pravilna. V okviru preizkusa procesnih predpostavk mora oceniti skladnost predloga za vpis s določili 29. člena zakona o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94, v nadaljevanju ZSReg) - torej tudi skladnost z določili uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ter zakona o nepravdnem postopku. V primeru neuspešnega poteka roka za odpravo pomanjkljivosti sodišče predlog za vpis zavrže. Kadar pa gre za napačen predlog firme in ga stranka na poziv registrskega sodišča ne popravi, sodišče predlog za vpis zavrne - prvi in drugi odstavek 30. člena ZSR. Prav tako sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register, če je predlog v nasprotju z materialno-pravnimi določili zakona o gospodarskih družbah, ali z določili družbene pogodbe. 
VSM sklep Cpg 276/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.08.1996prenos poslovnega kapitala - zastavna pravica - začasna odredba - odsvojitev poslovnega deleža - zastava - primernost izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevekDružbenik s 50% poslovnim deležem v skladu s 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik nadaljnih 50% poslovnega deleža, zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi družbenik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo. Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. 
VSL sklep Cpg 993/96Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.09.1996izključitev družbenika iz družbeDejstvo, da zoper družbenika teče postopek za izključitev iz družbe z omejeno odgovornostjo, ne vpliva na njegovo pravico do informacije in vpogleda v poslovne knjige in spise. 
Sodba II Ips 967/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.11.1996sprememba družbene pogodbe - povečanje osnovnega kapitala - izključitev družbenika, ki je v zamudi - izključitev in izstop družbenikaTožba na podpis pogodbe o spremembi družbene pogodbe nima utemeljitve v določbah ZGD. Stvar registrskega sodišča je, ali bo ustrezno spremembo vpisalo v register.
VSM sklep Cpg 433/96Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek23.12.1996začasna odredba - poslovni delež - krajevna pristojnostPo IV. odstavku 416. člena ZGD pogodbe lahko tožnik - družbenik v družbi, zahteva, da se prodaja poslovnega deleža, brez njegovega soglasja, drugemu družbeniku - tožencu prepreči, in po III. odstavku 436. člena ZGD, naj se drugi družbenik iz družbe izključi. Tožnik lahko torej s tožbo zahteva samo ugotovitev, da prodaja in zastava poslovnega deleža nista dopustni, in da se razmerje med družbeniki na novo oblikuje tako, da se drugi družbenik izključi. Izdaja začasne odredbe je po 2. točki II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih nujna zadeva, II. odstavek 262. člena ZIP pa še izrecno določa, da če je uveden postopek, je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. 
VSK sklep R 5/97Višje sodišče v KopruCivilni oddelek22.01.1997spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o izključitvi družbenika iz družbe - civilnopravni sporZa reševanje spora o izključitvi družbenika iz družbe, ki je civilni in ne premoženjski spor, je stvarno pristojno okrožno sodišče. Okrajna sodišča so pristojna za reševanje le tistih civilnih sporov, ki so navedeni v 2. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS), v vseh drugih civilnopravnih sporih pa so pristojna okrožna sodišča (1. tč. 2. odst. 101. čl. ZS). 
Sodba in sklep II Ips 350/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.08.1997prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje1. S tožbo ni mogoče zahtevati izvedbe likvidacijskega postopka. 2. Zahtevku za prenehanje družbe po 455/II. členu sodišče ugodi, če ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Ker zakon ne pove, kateri so to, je to treba presoditi v vsakem primeru posebej. Lahko so to tudi razlogi, ki so podlaga za izstop iz družbe ali izključitev iz nje. 3. Ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa.
VSL sklep I Cpg 1136/97Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.12.1997družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - izključitev družbenika iz družbe - začasna odredbaČe je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (ki še ni vpisana v sodni register), je podana verjetnost obstoja terjatve na izročitev stvarnega vložka (tudi če tožbeni zahtevek morda še ni pravilno oblikovan), čeprav je hkrati zahtevana tudi izključitev družbenika, ki mora izročiti stvarni vložek, iz (civilnopravne) družbe. 
VSC sklep Cp 20/98Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek20.01.1998zavarovanje - začasna odredba - nedenarna terjatevZahtevek na izključitev toženca iz družbe ni premoženjsko pravni zahtevek. Ni ga mogoče zavarovati s prepovedjo prodaje družbinega premoženja, ker brez prepovedi prodaje družbinega premoženja ne bi bila otežena ali onemogočena izključitev toženca iz družbe. 
Sodba II Ips 375/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.1998razmerja med družbo in družbeniki - tožba na izključitev družbenika - prenehanje poslovnega deleža zaradi izključitve - vračilo tržne vrednosti deleža - pasivna legitimacijaZahtevek na izplačilo deleža družbe zaradi izključitve iz družbe je mogoče vložiti le proti družbi, ne pa proti družbenikom (437. člen ZGD).
VSL sklep II Cp 216/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.02.1999imenovanje revizorja - sodna pristojnost - pravila nepravdnega postopka - pravila pravdnega postopka - gospodarske statusne zadeve - pravice delničarjaV primerih, ko Zakon o gospodarskih družbah predvideva sodno pristojnost pri odločanju o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb (gospodarske statusne zadeve; 100. čl., prvi odst. 117. čl., drugi odst. 141. čl., drugi odst. 163. čl., tretji odst. 194. čl., drugi odst. 195. čl., prvi odst. 237. čl., 251. čl., prvi in drugi odst. 267. čl., tretji odst. 284. čl., 294. čl., drugi odst. 335. čl., 447. čl., četrti odst. 485. čl., četrti in peti odst. 486. čl., tretji odst. 489. čl., prvi odst. 529. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD), odloča sodišče glede na naravo teh zadev po pravilih nepravdnega postopka. V primerih uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja sklepov skupščine, zahtevkov na izključitev in izstop družbenika ter zahtevkov za prenehanje družbe (prvi odst. 108. čl., drugi odst. 343. čl., 362. čl., prvi in drugi odst. 364. čl., prvi odst. 365. čl., prvi in drugi...
Sklep II Ips 287/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.1999ničnost sklepov skupščine - postopek in roki uveljavljanja ničnostiNičnost sklepov skupščine d.d. ali d.o.o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih (registrskih, izvršilnih) ni mogoče obravnavati roka iz 360. čl. ZGD.
VSL sodba in sklep II Cp 849/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.01.2000ustanovitelj - vpis v sodni registerVpis spremembe ustanovitelja v sodni register ima deklaratoren učinek. 
VSL sklep IV Cpg 42/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.01.2000izključitev družbenika iz družbeČe ima družba z omejeno odgovornostjo samo dva družbenika z enakima kapitalskima deležema, izključitev družbenika s sklepom skupščine ni mogoča. 
Sodba III Ips 179/99Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.01.2000družbena pogodba - kršitev moralnih norm - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe - ničnost sklepov skupščine - sklep družbenikov - avtonomija večjih strankDoločilo o tričetrtinski večini iz prvega odstavka 450. člena ZGD je razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo, družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino in tako tudi za soglasje. Takšnega dogovora posamezni družbenik enostransko ne more spremeniti, saj bi se s tem izjalovil osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Če pa bi kateri družbenik ne ravnal v interesu družbe, ji povzročal škodo ali oviral njeno redno delovanje, grobo kršil pogodbena določila in tako dalje, pa ima prizadeti družbenik pravico zahtevati izključitev takega družbenika v skladu z določili družbene pogodbe oziroma s tožbo na sodišču, kot je to določeno v prvem in tretjem odstavku 436. člena ZGD. Kršitev temeljnega smotra družbe z enostranskim izključevanjem enega družbenika v škodo drugega družbenika se vsekakor po...
VSL sodba I Cpg 1549/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.02.2000tožba - izključitev družbenika iz družbeZaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici. 
VSL sodba I Cp 1635/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.02.2000izključitev družbenika iz družbeKer ravnanje toženke ni bilo nedopustno in z njenim ravnanjem ni bil prizadet ugled direktorja družbe, slednji ne more s tožbo uspešno zahtevati izključitev toženke kot družbenice iz družbe. 

Izberi vse|Izvozi izbrane