Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 128cT1pemtsanUlQzQlOERpdGV2JTIwZHJ1JUM1JUJFYmVuaWthJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba in sklep I Cpg 99/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.05.2012izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načelaDružbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
VSL sodba I Cpg 97/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.01.2014izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščineTožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
VSL sodba in sklep I Cpg 963/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.02.2007izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbeŠkodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006)...
VSL sklep I Cpg 951/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.11.2009začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanjaGlede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
VSL sodba in sklep I Cpg 938/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.10.2000izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe. 
VSL sklep I Cpg 933/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.2000postopek - izključitev družbenika iz družbeKadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo. 
VSL sodba in sklep I Cpg 891/2007Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.09.2008univerzalno pravno nasledstvo - procesno pobotanje - aktivna legitimacija družbenikaPravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oziroma ta sploh ni bil postavljen), je utemeljen. 
VSL sodba I Cpg 860/2000Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.10.2000odškodninski zahtevekOdškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki. 
VSL Sklep I Cpg 720/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2017zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe - poslovodenje - odpoklic poslovodje - prepoved razpolaganja z deležem - korporacijska upravičenja - odvzem glasovalne pravice na skupščini - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - test reverzibilnostiPrepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi po trditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika. Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika. Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo. Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.
VSL sodba in sklep I Cpg 691/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.07.2012izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deležaPravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
VSL sodba in sklep I Cpg 651/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.09.2010izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenikaDružbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe. Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja...
VSL sodba I Cpg 645/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.12.2000razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznostiV ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen). 
VSL sklep I Cpg 619/2009Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.09.2009izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredbaČe sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.
VSL sodba in sklep I Cpg 590/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.03.2008pribava listin - predložitev listin - actio pro socio - izpodbojnost - ničnost - pravica družbenika do informacij in vpogleda - pravice manjšinskih družbenikov - izključitev družbenikaPritožbeno sodišče namreč ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi za dokazovanje odločilnih zatrjevanih dejstev v tem postopku tožeča stranka kot družbenica prvotožene stranke listine slednje lahko pridobila v postopku po 446. členu oziroma 447. členu ZGD. Tak postopek je sicer možen, ni pa nujen za dokazovanje dejstev z listinami, s katerimi stranka ne razpolaga. Zato so v določbah 226. do 228. člena ZPP predvidene možnosti, da se za potrebe konkretnega pravdnega postopka pridobijo listine bodisi od državnega organa ali osebe, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila (226. člen ZPP), bodisi od nasprotne stranke, če je listina pri njej (227. člen ZPP), ali pa od tretjega (228. člen ZPP). 
VSL sklep I Cpg 523/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.04.2013izključitev družbenika iz družbe – izstop družbenika iz družbe - umik tožbe - pravdni stroškiZ vpisom izstopa tožene stranke kot družbenika iz družbe tožena stranka ni več družbenik v družbi, zato je bil smiselno izpolnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na izključitev družbenika iz družbe, tožeča stranka pa je s tem, ko je tožena stranka iz družbe izstopila, izgubila pravni interes za nadaljnjo vztrajanje pri tožbenem zahtevku, zato je tudi umaknila tožbo in sicer takoj, ko je bila seznanjena z izstopom tožene stranke iz družbe. Na podlagi navedenega dejanskega stanja, je treba uporabiti pri odločitvi o stroških izjemo, določeno v prvem odstavku 158. člena ZPP.
VSL sodba I Cpg 496/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.10.2010pogodbena izključitev družbenikaDopustnost pogodbene izključitve družbenika iz d.o.o., ob dejstvu, da je d.o.o. veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave (kot societas po OZ), katere interesi zahtevajo strožjo ureditev, je tudi po stališču pravnih teoretikov še toliko manj vprašljiva. Prav samostojna bit d.o.o. in varstvo njenih interesov v povezavi z interesi drugih družbenikov po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo poseg v lastninsko pravico družbenikov, ki nastopi zaradi izključitve, tudi z ustavnopravnega vidika.
VSL sklep I Cpg 472/2004Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.06.2004začasna odredba - glasovalna pravicaZačasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni odredbi. 
VSL sodba in sklep I Cpg 437/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.10.2008navadno sosporništvo - stranska intervencija - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo - predpravdno pobotanjeKer gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata zgolj po odločitvi tožnika, prvotoženec s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerja med tožnikom in drugotožencem. V to procesno razmerje bi lahko vstopil samo kot stranski intervenient. 
VSL Sodba I Cpg 382/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.09.2017ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deležaDružbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva. V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
VSK sodba I Cpg 365/2006Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek17.05.2007tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacijaRazlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik. 

Izberi vse|Izvozi izbrane